Preglednica 9: Prehranske vsebine v tretjem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane(Učni načrt Načini prehranjevanja, Sodobna priprava hrane, 2009)
Cilji predmeta - utrdijo pridobljena znanja o hranilni, biološki in energijski vrednosti ţivil;
- utrdijo razvrščanje ţivil v skupine po hranilni vrednosti;
- usvajajo kriterije kakovosti ţivil in jedi;
- usvajajo primerjalno ocenjevanje ţivil in jedi;
- si ogledajo ţivilskopredelovalni obrat v svojem kraju ali v bliţini svojega kraja.
Standardi
- spoznavajo tehnološke postopke priprave jedi z vidika ohranjanja hranilne vrednosti;
- usvajajo načine predpriprave ter priprave ţivil in jedi z vidika ohranjanja hranljivih snovi;
- usvajajo načine priprave polpripravljenih in pripravljenih ţivilskih proizvodov;
- poznajo gastronomsko kulinarična načela v zdravi prehrani;
- ocenjujejo in spreminjajo kuharske recepte v smislu priprave zdrave hrane in na osnovi njih pripravljajo zdravo hrano.
Preglednica se nadaljuje.
Nadaljevanje Preglednice 9.
Standardi znanja
/
4. Komponenta prehranske pismenosti
Prehranjevanje (uţivanje hrane) Cilji predmeta - sintetizirajo priporočila zdrave prehrane;
- uporabljajo pravilen ritem prehranjevanja;
- analizirajo pomen hranljivih snovi za zdravje človeka;
- vrednotijo makro in mikrohranila;
- ovrednotijo potrebe organizma po posameznih hranljivih snoveh;
- povezujejo pomanjkanje in preseganje količin hranil s spremembo zdravja in o tem pisno poročajo;
- razumejo priporočila o pripravi zdrave hrane;
- razumejo oblikovanje prehranskih navad;
- uporabljajo dobre prehranske navade;
- analizirajo lastne prehranske navade;
- ugotavljajo vzroke in posledice slabih prehranskih navad in razvijajo odgovornost do zdravja;
- z razpravljanjem predstavijo dobre prehranske navade.
Standardi znanja
/
V tretjem vzgojno-izobraţevalnem obdobju se prehranske vsebine pojavljajo pri obveznih predmetih Naravoslovje, Biologija in Kemija ter pri izbirnih predmetih Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane. Pri pregledu UN smo ugotovili, da se pri predmetu naravoslovje ne pojavljajo cilji, ki bi sodili v prvo, tretjo in četrto komponento prehranske pismenosti, torej v načrtovanje prehrane, pripravo hrane in prehranjevanje. Cilji, ki smo jih umestili v drugo komponento prehranske pismenosti: izbor ţivil – so preteţno usmerjeni predvsem v fizikalno-kemijske vsebine. Pri tem predmetu učenci poznajo glavne značilnosti gliv in nekaj značilnih predstavnikov gliv, razumejo vlogo in pomen gliv v ekosistemu kot potrošniki in razkrojevalci ter razumejo, da so le redke bakterije škodljive za človeka (Učni načrt Naravoslovje, 2011).
Predmet Biologija zajema dokaj konkretne cilje povezane s prehrano pri drugi in četrti komponenti prehranske pismenosti: izbor ţivil in prehranjevanje. Učenci pri omenjenem predmetu spoznajo sestavine hrane ter njihov pomen za rast in razvoj organizma. Učenci poznajo prebavno cev in procese prebave. Seznanijo se tudi s prebavnimi ţlezami ter poznajo njihovo vlogo pri prebavi (Učni načrt Biologija, 2011). Pri pregledu vsebin v UN omenjenega predmeta ni bilo identificiranih prehranskih vsebin, ki bi jih lahko umestili v prvo in tretjo komponento prehranske pismenosti: načrtovanje prehrane in priprava hrane.
Učenci tudi pri kemiji pridobivajo znanja in veščine povezane s prehrano, kjer so cilji, ki smo jih lahko uvrstili med komponente izbor ţivil, priprava hrane in prehranjevanje. Učenci pri predmetu Kemija spoznajo organske spojine v vsakdanjem ţivljenju. Učenci poznajo hranilne snovi, ki so pomembne v uravnoteţeni prehrani. Poznajo lastnosti maščob in ogljikovih hidratov, ki jih razdelijo na monosaharide, disaharide in polisaharide. Učenci spoznajo tudi beljakovine kot pomembni gradniki človeškega organizma (Učni načrt Kemija, 2011).
Izbirna predmeta Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane obravnavata vsebine, ki so povezane z varno, varovalno in zdravo prehrano ter različnimi načini priprave hrane. Učenci analizirajo in preudarno odločajo o lastni prehrani. Predmeta sta zasnovana kot nadgradnja obveznega predmeta Gospodinjstvo in ponujata učencem veliko ciljev, ki bi lahko vplivali na višjo raven prehranske pismenosti (Učni načrt Načini prehranjevanja, Sodobna priprava hrane, 2009). Analiza UN obeh predmetov kaţe, da vsebinsko niso vključene vse štiri komponente prehranske pismenosti. Pri predmetu Načrtovanje prehrane obravnavane vsebine ne sodijo v drugo komponento prehranske pismenosti: izbor ţivil. Učenci pri omenjenem predmetu analizirajo, načrtujejo in ovrednotijo prehrano, usvajajo načine prehrane v različnih razmerah, pripravljajo in ovrednotijo nacionalne jedi. Učenci razumejo pomen prehranjenosti za zdravje organizma, usvajajo napotila za prehrano v različnih starostnih obdobjih in izdelujejo osebne kartotečne liste. Pri predmetu Sodobna priprava hrane obravnavane vsebine ne sodijo v prvo komponento prehranske pismenosti: načrtovanje prehrane. Učenci pri predmetu utrjujejo ţe pridobljena znanja o hranilnih, bioloških in energijskih vrednostih ţivil, razvrščanju ţivil in načelih zdravega prehranjevanja. Učenci ocenjujejo ţivila in jedi, utrjujejo pomen varne hrane ter posledice zastrupitve s hrano, pripravljajo različne ţivilske proizvode, prilagajajo in ocenjujejo kuharske recepte ter analizirajo lastno prehrano (Učni načrt Načini prehranjevanja, Sodobna priprava hrane, 2009).
3 EMPIRIČNI DEL
Slovenski osnovnošolci se v času obveznega izobraţevanja seznanijo s temeljnimi znanji o prehrani in zdravem načinu prehranjevanja pri obveznih in izbirnih predmetih. Naš raziskovalni problem je bil izbran z namenom, da ocenimo stopnjo prehranske pismenosti pri osnovnošolcih ob zaključku obveznega izobraţevanja, in da preverimo, ali med učenci obstajajo razlike v prehranski pismenosti.
3.1 Metodologija raziskovalnega dela
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja.
Raziskava je empirična, s kvantitativnim raziskovalnim pristopom.
3.1.1 Raziskovalna vprašanja
Glede na namen raziskave smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Ali so v osnovnošolski predmetnik vključene vsebine in veščine, ki jih obravnava definicija prehranske pismenosti?
2. Kakšno raven prehranske pismenosti doseţejo osnovnošolci ob zaključku izobraţevanja?
3. Ali obstajajo razlike v prehranski pismenosti osnovnošolcev glede na spol, učni uspeh, izbiro izbirnih predmetov in tip gospodinjstva, v katerem ţivijo?
3.1.2 Vzorec
Vzorec je neslučajnostni, namenski. V raziskavi je sodelovalo 190 učenk in učencev devetih razredov štirih osnovnih šol. Demografska struktura vzorca je predstavljena v Preglednici 10.