PREHRANSKA PISMENOST OSNOVNOŠOLCEV

(1)

PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje: predmetno poučevanje

Mateja Šmid

PREHRANSKA PISMENOST OSNOVNOŠOLCEV

Magistrsko delo

(2)

PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje: predmetno poučevanje

Mateja Šmid

PREHRANSKA PISMENOST OSNOVNOŠOLCEV Magistrsko delo

Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec

(3)

Zahvaljujem se svojemu mentorju doc. dr. Stojanu Kostanjevcu in asistentki Martini Erjavšek za vso pomoč, svetovanje, potrpežljivost in usmerjanje pri izdelavi magistrskega dela.

Zahvaljujem se tudi vsem ravnateljem osnovnih šol, ki so mi omogočili izvedbo raziskovalnega dela naloge.

Zahvaljujem se svojim domačim, ki so me med študijem podpirali, da sem lahko uresničila zastavljeni cilj.

Hvala tudi tebi, Miha, za vso podporo, vsako spodbudo, in hvala, ker se z menoj veseliš vsakega uspešnega koraka!

(4)

rizično skupino, izpostavljeno visokemu tveganju za razvoj debelosti ter kroničnih nenalezljivih bolezni. K preprečevanju teh bolezni prispeva tudi ustrezna prehranska pismenost otrok in mladostnikov. Prehranska pismenost je izraz, s katerim označujemo znanja, spretnosti in vedenja posameznika, ki so potrebna za načrtovanje, zagotavljanje, izbiro, pripravo in uţivanje hrane za zadovoljitev prehranskih potreb in določitev vnosa hrane.

Prehranska pismenost je pomembna za vsakega posameznika, saj omogoča oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad.

Prehranska pismenost slovenskih osnovnošolcev še ni bila raziskovana. V magistrskem delu smo oblikovali raziskovalni problem, s katerim smo obravnavali vsebine prehranske pismenosti v predmetniku osnovne šole in prehransko pismenost učencev ob zaključku obveznega osnovnošolskega izobraţevanja. V raziskavi je sodelovalo 190 učencev iz različnih slovenskih osnovnih šol. Demografske podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, s preizkusom znanja pa smo ugotavljali prehransko pismenost. Prehransko pismenost učencev smo ugotavljali s preizkusom znanja, v katerega so bila vključena vprašanja, ki so vsebinsko pokrivala štiri osnovne komponente prehranske pismenosti: načrtovanje prehrane, izbor ţivil, priprava hrane in prehranjevanje.

Ugotovili smo, da so v predmetniku osnovne šole vključeni vsi vsebinski sklopi prehranske pismenosti. V največjem obsegu jih učenci spoznavajo pri obveznem predmetu Gospodinjstvo ter izbirnima predmetoma Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane. Cilji v učnih načrtih različnih predmetov obravnavajo predvsem teoretična znanja. Glede na trenutni ţivljenjski ritem, slovenski osnovnošolci dosegajo zadovoljivo raven prehranske pismenosti, ki vključuje osnovna teoretična znanja o prehrani in prehranjevanju, usvojijo pa tudi določene veščine, ki so povezane z načrtovanjem prehranjevanja in pripravo hrane. Na osnovi pridobljenih rezultatov lahko trdimo, da se pri posameznih komponentah prehranske pismenosti pojavljajo razlike med fanti in dekleti ter med učno bolj in manj uspešnimi osnovnošolci, tako v njihovem vsebinskem kot v praktičnem znanju. Glede na ugotovitve raziskave predlagamo, da se v osnovnošolskem izobraţevanju izvaja kakovostno prehransko izobraţevanje, ki bo usmerjeno v usvajanje tako teoretičnega znanja kakor tudi praktičnih

(5)

bodo otroci in mladostniki tudi po zaključku osnovnošolskega izobraţevanja razvijali in v vsakodnevnem ţivljenju prakticirali zdrav način prehranjevanja.

KLJUČNE BESEDE: prehrana, izobraţevanje, prehranska pismenost, osnovnošolci, učenci.

(6)

the risk group exposed to a high risk for development of obesity and chronic non- communicable diseases. An adequate nutritional literacy of children and adolescents contributes to the prevention of these diseases. Nutritional literacy is a term indicating knowledge, skills, and behaviours of individual, which are necessary for planning, assurance, choice, preparation, and intake of food in order to meet nutrition needs and determine food intake. Nutritional literacy is important for each individual since it enables formation of health eating habits.

Nutritional literacy of the Slovenian primary school pupils have not yet been researched. In the master´s thesis we have formed a research problem with which we have discussed the content of nutritional literacy in the primary school syllabus and nutritional literacy of primary school pupils at the end of compulsory primary education. The study involved 190 pupils from various Slovenian primary schools. Demographic data were collected based on the questionnaire, and nutritional literacy was established based on the test. The nutritional literacy was established based on the test, which included questions covering four basic components of nutritional literacy: meal planning, foods choice, meal preparation, and eating.

We have established that primary school syllabus covers all fields of nutritional literacy. To the greatest extent, pupils get familiar with them at compulsory subject home economics and two elective courses, namely ways of eating and modern food preparation. Objectives in curriculums of various subjects mainly deal with theoretical knowledge. In regard to the current life rhythm, Slovenian primary school pupils achieve a satisfactory level of nutritional literacy, which includes basic theoretical knowledge on nourishment and eating, but they also acquire certain skills in relation to planning of eating and food preparation. Based on the obtained results, we can claim there are certain differences in content and practical knowledge among boys and girls in individual components of nutritional literacy as well as among the learning more and less prosperous primary school children. In regard to the establishments, we suggest implementation of quality nutritional education in primary education, which will be oriented toward acquiring the theoretical knowledge as well as practical skills needed by children and adolescents for formation of healthy eating habits. With additional researches we

(7)

KEY WORDS: nourishment, education, nutritional literacy, primary school pupils, pupils.

(8)

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ... 3

2.1 Pismenost... 3

2.1.1 Prehranska pismenost ... 4

2.1.1.1 Načrtovanje prehrane... 5

2.1.1.2 Izbor ţivil ... 5

2.1.1.3 Priprava hrane ... 5

2.1.1.4 Prehranjevanje (uţivanje hrane) ... 5

2.2 Znanje, veščine in vedênje ... 6

2.2.1 Znanje ... 6

2.2.2 Veščine ... 7

2.2.3 Vedênje ... 9

2.3 Prehrana otrok in mladostnikov... 10

2.3.1 Oblikovanje prehranjevalnih navad ... 11

2.3.2 Vpliv izobraţevanja na prehrano otrok in mladostnikov ... 12

2.4 Prehranske vsebine v predmetniku osnovne šole glede na štiri komponente prehranske pismenosti ... 14

3 EMPIRIČNI DEL ... 29

3.1 Metodologija raziskovalnega dela ... 29

3.1.1 Raziskovalna vprašanja ... 29

3.1.2 Vzorec ... 29

3.1.3 Merski inštrument ... 31

3.1.4 Statistična obdelava podatkov ... 31

3.2 Rezultati z razpravo ... 31

3.2.1 Načrtovanje prehrane... 32

3.6.2 Izbor ţivil ... 41

3.6.3 Veščine priprave hrane ... 46

3.6.4 Prehranjevanje ... 66

3.3 Povzetek ugotovitev ... 72

4 SKLEP ... 74

5 LITERATURA IN VIRI ... 78

6 PRILOGE ... 83

6.1 Priloga 1: Anketni vprašalnik ... 83

(9)

Spoznavanje okolja ... 15

Preglednica 2: Prehranske vsebine v drugem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Naravoslovje in tehnika ... 16

Preglednica 3: Prehranske vsebine v drugem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Naravoslovje ... 17

Preglednica 4: Prehranske vsebine v drugem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Gospodinjstvo ... 18

Preglednica 5: Prehranske vsebine v tretjem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Naravoslovje ... 21

Preglednica 6: Prehranske vsebine v tretjem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Biologija ... 21

Preglednica 7: Prehranske vsebine v tretjem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Kemija 24 Preglednica 8: Prehranske vsebine v tretjem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri izbirnem predmetu Načini prehranjevanja ... 25

Preglednica 9: Prehranske vsebine v tretjem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane ... 26

Preglednica 10: Demografska struktura vzorca glede na spol ... 29

Preglednica 11: Demografska struktura vzorca glede na učni uspeh ob koncu osmega razreda... 30

Preglednica 12: Deleţ osnovnošolcev glede na izbirni predmet, ki so ga obiskovali ... 30

Preglednica 13: Demografska struktura vzorca glede na tip naselja, v katerem se nahaja šola ... 30

Preglednica 14: Demografska struktura vzorca glede na tip gospodinjstva ... 31

Preglednica 15: Analiza odgovorov na vprašanje 31 ... 32

Preglednica 16: Analiza odgovorov na vprašanje 31 glede na spol učencev ... 33

Preglednica 17: Analiza odgovorov na vprašanje 31 glede na učni uspeh učencev ... 33

Preglednica 18: Analiza odgovorov na vprašanje 31 glede na obiskovanje izbirnih predmetov ... 33

Preglednica 19: Analiza odgovorov na vprašanje 31 glede na tip gospodinjstva, v katerem ţivi učenec ... 34

Preglednica 31: Analiza odgovorov na vprašanja o sestavi in kakovosti ţivil ... 42

Preglednica 32: Deleţ pravilnih odgovorov na vprašanja o sestavi in kakovosti ţivil glede na spol učencev ... 43 Preglednica 33: Deleţ pravilnih odgovorov na vprašanja o sestavi in kakovosti ţivil glede na učni

(10)

gospodinjstva, v katerem ţivi učenec ... 46

Preglednica 36: Analiza odgovorov na vprašanja o veščinah priprave hrane ... 47

Preglednica 37: Deleţ pravilnih odgovorov na vprašanja o veščinah priprave hrane glede na spol učencev ... 49

Preglednica 38: Deleţ pravilnih odgovorov na vprašanja o veščinah priprave hrane glede na učni uspeh učencev... 49

Preglednica 39: Deleţ pravilnih odgovorov na vprašanja o veščinah priprave hrane glede na obiskovanje izbirnih predmetov ... 50

Preglednica 40: Deleţ pravilnih odgovorov na vprašanja o veščinah priprave hrane glede na tip gospodinjstva, v katerem ţivi učenec ... 51

Preglednica 59: Analiza odgovorov na vprašanje 30 glede na izbiro izbirnih predmetov ... 64

Preglednica 61: Analiza odgovorov na vprašanja o prehranjevanju učencev ... 66

Preglednica 62: Analiza pravilnih odgovorov na vprašanja o prehranjevanju glede na spol učencev .. 68

Preglednica 63: Analiza pravilnih odgovorov na vprašanja o prehranjevanju glede na učni uspeh učencev ... 69

Preglednica 64: Analiza pravilnih odgovorov na vprašanja o prehranjevanju glede na obiskovanje izbirnih predmetov ... 70

Preglednica 65: Analiza pravilnih odgovorov na vprašanja o prehranjevanju glede na tip gospodinjstva, v katerem ţivi učenec ... 71

(11)

PISA … Programme for International Student Assessment

ReNPPTDZ … Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje SPH … Sodobna priprava hrane

SPSS … Statistical Package for the Social Sciences WHO … World Health Organization

ZDA … Zdruţene drţave Amerike

ZRC SAZU … Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

(12)

(13)

1 UVOD

Zdravo prehranjevanje spada med ključne dejavnike varovanja in krepitve zdravja, ki prispevajo k boljšemu zdravju, večji kakovosti ţivljenja in k vzdrţnosti zdravstvenih sistemov. Med odraščanjem zagotavlja optimalno rast in razvoj, izboljšuje počutje in delovno storilnost pri odraslih, dolgoročno pa krepi zdravje, povečuje kakovost ţivljenja in prispeva k aktivnemu in zdravemu staranju (ReNPPTDZ, 2015).

Raziskave kaţejo, da so prehranjevalne navade mladih slabe, kar jih uvršča med rizično skupino, ki je izpostavljena visokemu tveganju za razvoj prekomerne telesne mase oziroma debelosti ter kronično nenalezljivih bolezni (Slater in Hinds, 2014). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization, 2015) se je deleţ debelih ljudi od leta 1980 do danes podvojil. Tudi podatki raziskav za Slovenijo kaţejo, da se otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo, saj raje izbirajo preteţno nezdrava ţivila, predvsem pa prepogosto posegajo po ţivilih iz skupine energijsko gostih in hranilno revnih ţivil (Gabrijelčič Blenkuš, 2013).

V Sloveniji je prehranska vzgoja vključena v obvezno izobraţevanje devetletne osnovne šole.

Temeljni cilj prehranskega izobraţevanja v slovenskih osnovnih šolah je podati ustrezno in kakovostno prehransko znanje, ki osnovnošolcem omogoča oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad (Kostanjevec, Jerman in Koch, 2012). Pri oblikovanju teh otrokovih navad imajo pomembno vlogo tudi starši, saj jih otroci sprejemajo kot svoje vzornike. V ta namen je treba starše spodbujati, da dajejo svojim otrokom čim boljši zgled glede zdravih prehranjevalnih navad (Draxten, Fulkerson, Friend, Flattum in Schow, 2014).

Prehranska pismenost je izraz, ki se vedno bolj uporablja v političnem okolju, praksi, raziskavah in v javnosti, čeprav ni enotne definicije njegovega pomena. H. A. Vidgen in D.

Gallegos (2014) sta definirali prehransko pismenost kot povezanost znanj, spretnosti in vedenj, ki so potrebna za načrtovanje, zagotavljanje, izbiro, pripravo in uţivanje hrane za zadovoljitev prehranskih potreb in določitev vnosa hrane.

Slovenski osnovnošolci se v času obveznega izobraţevanja seznanijo s temeljnimi znanji o prehrani in zdravem načinu prehranjevanja, saj so prehranske vsebine vključene v predmetnik obveznih in izbirnih predmetov (Kostanjevec, 2009). Vsebine so naravnane na pridobivanje temeljnih znanj, spretnosti in veščin učencev (Učni načrt Gospodinjstvo, 2011).

(14)

Posameznikova pozitivna stališča do prehranskega izobraţevanja so pomembno sredstvo za prenos temeljnega znanja in spretnosti. To je pomembno predvsem zato, da se otroke pripravi na samostojno ţivljenje, da pridobijo avtonomijo nad izbiro hrane, ki jo bodo uţivali, in da zmanjšajo tveganja za razvoj debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni (Slater in Hinds, 2014).

Raziskovalni problem je bil izbran z namenom, da preverimo stopnjo prehranske pismenosti pri osnovnošolcih ob zaključku obveznega osnovnošolskega izobraţevanja. Ugotavljali smo, katere prehranske vsebine se pojavljajo v osnovnošolskem izobraţevanju, in jih primerjali z vsebinami, ki jih različni avtorji vključujejo v definicijo prehranske pismenosti. V tujini je ţe bilo opravljenih nekaj raziskav, s katerimi so preverjali prehransko pismenost posameznikov, ki obsega več komponent. V Sloveniji je to področje še neraziskano, zato smo izvedli raziskavo ter oblikovali predloge za izboljšanje prehranske pismenosti v okviru obveznega izobraţevanja.

(15)

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1 Pismenost

Pismenost je zmoţnost posameznikov, da uporabljajo druţbeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejemanje, tvorjenje, razumevanje in uporabo besedil za ţivljenje v druţini, šoli, druţbi in na delovnem mestu. Pridobljena znanja, spretnosti in razvite sposobnosti posamezniku omogočajo uspešno in ustvarjalno osebnostno rast ter odgovorno delovanje v druţbenem in poklicnem ţivljenju. Branje, pisanje in računanje – te sposobnosti veljajo za temeljne zmoţnosti pismenosti, vendar se danes poudarja tudi pomen drugih zmoţnosti in novih pismenosti, ki so pomembne za uspešno delovanje v druţbi (Nacionalna komisija za razvoj pismenosti, 2006). Vse pismenosti pa omogočajo iskanje, izbiro in rabo informacij, potrebnih za vloge, ki jih posameznik opravlja v druţini, na delovnem mestu in v druţbi. Zelo pogosto se kot nadrejeni pojem, ki se nanaša na razširjeno pojmovanje pismenosti, uporablja izraz temeljne spretnosti (Knaflič, Mirčeva in Moţina, 2001). V vsaki druţbi naj bi bila pismenost pravica in odgovornost vsakega posameznika, da jo razvija v skladu s svojimi zmoţnostmi (Novljan, 2006). Za doseganje čim višje ravni pismenosti na vseh področjih zasebnega in druţbenega ţivljenja je potrebno spodbujati druţbeno prizadevanje za ozaveščanje o pomenu pismenosti ter izboljšanje ravni vseh vrst pismenosti pri vseh posameznikih v različnih ţivljenjskih obdobjih, ki opravljajo različne vloge in imajo različne potrebe in zahteve, ter tako omogočiti stalen razvoj druţbe in gospodarstva. Poudariti je potrebno pomen pismenosti za doseganje večje socialne vključenosti posameznikov in obvladovanje minimalnih standardov vseh vrst pismenosti za uspešno vključevanje v druţbo (Nacionalna komisija za razvoj pismenosti, 2006).

Pismenost je ţe od nekdaj cilj izobraţevanja, vendar jo v vsakdanjem jeziku razumemo kot seznanjenost z literaturo, izobraţenost, naučenost (Benn, 2014). M. Štraus, K. Šterman Ivančič in S. Štigl (2013) v programu mednarodne primerjave doseţkov učencev PISA (Programme for International Student Assessment) navajajo, da je pismenost učenca sposobnost uporabe znanja v vsakdanjem ţivljenju, ki ga je pridobil v šoli in drugod, ter zmoţnost analiziranja, presojanja in posredovanja informacij.

(16)

2.1.1 Prehranska pismenost

Prehranska pismenost je izraz, ki se vedno bolj uporablja v političnem okolju, raziskavah, praksi in v javnosti, čeprav ni enotne definicije njegovega pomena. Izraz se uporablja ţe od leta 1990, vendar so bili začetki njegove uporabe vključeni predvsem v kontekst zdravja, kmetijstva in izobraţevanja. Pred letom 2010 obstaja le sedem člankov, ki opredeljujejo pojem prehranska pismenost, brez empirične obravnave. V Avstraliji se je izraz prehranska pismenost prvič pojavil v vladnih zdravstvenih dokumentacijah. Tako so od leta 2010 zdravstvene sluţbe v zahodni in juţni Avstraliji ter v Queenslandu zahtevale obravnavo prehranske pismenosti. Najpogosteje se je izraz prehranska pismenost uporabljal v avstralskem nacionalnem prehranskem načrtu in v prehranskih smernicah. Definicije prehranske pismenosti v povezavi z zdravjem vključujejo:

- sposobnost posameznika, da pridobi, interpretira in razume osnovne prehranske informacije in storitve za krepitev zdravja,

- sposobnosti organiziranja vsakodnevne prehrane, ki je načrtovana in prilagojena vsakemu posamezniku na odgovoren in prijeten način,

- poznavanje izvora hrane, kaj se z njo dogaja in kako jo pripravimo,

- znanje in ozaveščenost o prehranskih smernicah za zdrav način ţivljenja, spretnosti za načrtovanje, racionalizacijo, branje deklaracij, izbiro hrane in nakupovanje, shranjevanje hrane, pripravo hrane in kuhanje, zagotavljanje varnosti hrane in določitev ustreznih porcij.

Navedene definicije se med seboj razlikujejo, vse pa vključujejo prehranska znanja in spretnosti, ki so del prehranske pismenosti posameznika (Vidgen, 2014).

H. A. Vidgen in D. Gallegos (2014) sta izvedli raziskavo, katere glavni namen je bil razviti definicijo prehranske pismenosti. V raziskavi sta na osnovi metode delphi primerjali pridobljene podatke znotraj in med študijami ter tako več komponent, ki bi lahko bile del prehranske pismenosti, zdruţili v štiri osnovne komponente. Prehransko pismenost sta tako definirali kot povezanost znanj, spretnosti in vedenj, ki so potrebna za načrtovanje, zagotavljanje, izbiro, pripravo in uţivanje hrane za zadovoljitev prehranskih potreb ter določitev vnosa hrane. Definirali sta štiri osnovne komponente prehranske pismenosti:

(17)

1. načrtovanje prehrane, 2. izbor ţivil,

3. priprava hrane,

4. prehranjevanje (uţivanje hrane).

2.1.1.1 Načrtovanje prehrane

Prva komponenta prehranske pismenosti zajema čas in denar, ki ju ima posameznik na voljo za prehrano. Posameznik naj bi bil sposoben načrtovanja, uţivanja hrane in izvedljivih prehranskih odločitev za uravnoteţenost prehranskih potreb glede na trenutne razpoloţljive vire, ki jih ima na voljo.

2.1.1.2 Izbor ţivil

Druga komponenta prehranske pismenosti vključuje zavedanje prednosti in slabosti dostopnosti hrane iz različnih virov. Prehransko pismen posameznik je sposoben ugotoviti, kaj neko ţivilo vsebuje, njegov izvor oziroma poreklo, kako se ţivilo pravilno shranjuje in uporabi, zato je razumevanje deklaracij na ţivilu v tem delu bistvenega pomena. Pomembno je tudi, da je posameznik zmoţen kritično ovrednotiti kvaliteto hrane.

2.1.1.3 Priprava hrane

Tretja komponenta prehranske pismenosti vključuje veščine, ki so potrebne za pripravo hrane.

Posameznik naj bi bil sposoben branja, razumevanja in prilagajanja različnih receptov ter hkrati priprave okusnega obroka iz sestavin, ki jih ima na voljo. Pri tem je zmoţen eksperimentirati s sestavinami in biti kreativen. Prehransko pismen posameznik je vešč uporabe kuhinjskih pripomočkov in se zaveda pomena higienskih standardov ter varne hrane.

2.1.1.4 Prehranjevanje (uţivanje hrane)

Četrta, zadnja komponenta prehranske pismenosti vključuje predvsem zavedanje vpliva uţivanja hrane na posameznikovo zdravje. To zajema upoštevanje prehranskih priporočil, saj naj bi posameznik ločil med hrano, ki ugodno vpliva na zdravje, in hrano, ki neugodno vpliva na zdravje. Pomembna je tudi pogostost uţivanja hrane in velikost posameznih obrokov, pri

(18)

čemer je pomembno upoštevati posameznikove dnevne energijske in hranilne potrebe. Vse pogosteje se hrano opredeljuje tudi kot socialni dejavnik, saj naj bi prehranjevanje potekalo v dobri druţbi, kjer krepimo medsebojne odnose (Vidgen in Gallegos, 2014).

Home Economics Victoria (2013) navaja, da prehranska pismenost obsega znanje, spretnosti in sposobnosti za pripravo, kuhanje in delitev hrane za spodbujanje zdravega ter uravnoteţenega načina ţivljenja. Prehranska pismenost naj bi vključevala tudi razumevanje vloge, ki jo ima hrana v različnih skupnostih in kulturah.

2.2 Znanje, veščine in vedênje 2.2.1 Znanje

Znanje je celota naučenih človekovih zmoţnosti, ki jih posameznik pridobi v procesu učenja in ki mu omogoča razumevanje za reševanje znanih in neznanih problemov. Znanje predstavlja posledico učenja in omogoča razumevanje resničnosti ter smotrno dejavnost.

Informacije še niso znanje, temveč njegovi gradnik, znanje postanejo šele, ko so relacijsko povezane v strukture. S preizkušanjem znanja oziroma eksperimenti pridemo do izkušenj in spretnosti, ki naredijo znanje uporabno (Luţar, 2008).

Izraz znanje je v Slovarju slovenskega knjiţnega jezika predstavljen kot celota podatkov, ki si jih posameznik vtisne v zavest z učenjem, študijem (Znanje, b. d.).

H. A. Vidgen (2014) razdeli izraz znanje na deklarativno in proceduralno. Pri deklarativnem znanju se sprašujemo ˝kaj je˝, pri proceduralnem pa ˝kako˝. Ugotovljeno je bilo, da na znanje vplivajo številni dejavniki, vključno s posameznikovimi prepričanji, interesi in ţivljenjskimi izkušnjami. Znanje lahko obstaja le v okvirih posameznikovega prepričanja, saj posameznik lahko določeno znanje sprejme le, če verjame v njegovo resničnost. Kaj se šteje za resnično, je običajno opredeljeno s strani strokovnjakov. To se odraţa tudi v metodah, ki se uporabljajo za razvoj prehranskega znanja. Ljudje razvijajo svoja znanja na področjih, ki jih zanimajo, informacije pa obravnavajo skladno s svojimi ţivljenjskimi izkušnjami. Povezava med prehranskim znanjem in ţivljenjskimi izkušnjami ljudi je pomembna pri oblikovanju posameznikovega mnenja, kaj je resnično, in njegovega odnosa do vedenja.

(19)

A. Barle in J. Bezenšek (2006) navajata, da znanje, ki ga prenaša šola, ne more biti vezano na posameznika, temveč postaja vse bolj splošno in mora ustrezati znanstvenemu načinu spoznavanja, za katerega je značilno, da je objektiven, preverljiv in zanesljiv.

B. Marentič Poţarnik (2011) razdeli znanje na vsebinsko ali deklarativno, proceduralno, kondicionalno in metakognitivno znanje. Za vsebinsko ali deklarativno znanje je značilno, da posameznik pozna podatke, pojme, dejstva in teorije. Na nivoju proceduralnega znanja posameznik obvladuje postopke in metode. To pomeni, da posameznik ve, kako ravnamo z jezikom, informacijami, kako se učimo in kako proučujemo pojave. Redkeje omenjamo kondicionalno znanje, za katerega je značilno vedenje, kdaj določeno znanje, postopke uporabimo. V zadnjem času je vse bolj aktualno tudi metakognitivno znanje, ki pomeni zavedanje svojega znanja, procesa lastnega spoznavanja, njegovih posebnosti, omejitev.

Prehransko znanje je sposobnost, ki je povezana s prehransko spretnostjo. To znanje vključuje razumevanje deklaracij, varno hrano, sestavine in nadomestitev sestavin s primernejšimi.

Prehransko znanje pomeni razumevanje pomena vitaminov in drugih hranilnih snovi, ki so potrebne za ohranjanje zdravega načina ţivljenja (Vrhovnik, 2012).

Povezava med prehranskim znanjem in zdravim načinom prehranjevanja je bila predmet številnih raziskav. Teorije med konceptualizacijo znanja in njegov odnos do vedenja se močno razlikujejo (Vidgen, 2014).

2.2.2 Veščine

Pri pregledu literature smo ugotovili, da je definicij veščin malo, saj se večinoma govori o spretnostih, kompetencah in sposobnostih.

Angleškemu terminu ˝skills˝ najpogosteje ustrezata dva slovenska termina, in sicer spretnosti in kompetence, občasno pa tudi veščine. Spretnosti (ang. skills) so sestavljene psihomotorične navade, ki omogočajo izvajanje nalog na visoki stopnji kompetentnosti. Razlikujemo psihomotorične in kognitivne spretnosti, čeprav večina spretnosti vključuje obe vrsti aktivnosti. Spretnosti so pridobljene oziroma naučene, zato jih je mogoče izboljšati na osnovi povratnih informacij, vaj in uporabe različnih učnih strategij (ZRC SAZU, 2016).

Beseda veščina vključuje znanja, kompetence in poznavanje nekega področja. Osrednji element veščin je sposobnost sprejemanja in izvajanja odločitev, ki vodijo k točno

(20)

namernim, sistematičnim in stalnim prizadevanjem, da bi lahko čim bolj tekoče in situaciji primerno izvrševal naloge. Vključujejo kognitivne, tehnične in medosebne spretnosti. Obstaja veliko veščin, ki jih posameznik lahko razvije. Katero veščino bo posameznik najbolje razvil, je odvisno od številnih dejavnikov, kot so šola, druţina, hobiji, zaposlitveno področje in podobno. Šola ima v svojem izobraţevalnem procesu vsekakor pomembno vlogo pri razvijanju veščin (Pavlović, 2013). Prehranske veščine vključujejo sposobnosti, ki so potrebne za znanje, načrtovanje, konceptualizacijo, pripravo in percepcijo do hrane (Vrhovnik, 2012).

Izraz prehranske veščine se najpogosteje uporabljajo v izobraţevalnih vsebinah, povezanih z učnimi cilji in kompetencami. Nedavna avstralska študija opredeljuje prehranske veščine kot nakupovanje, pripravo in kuhanje ţivil, pri čemer uporabimo razpoloţljive vire in pripravimo okusen in uravnoteţen obrok, prilagojen posameznikovim energijskim in hranilnim potrebam.

Na podlagi študije, ki je bila namenjena razvoju prehranskih veščin v šolskem okolju in je vključevala 51 prehranskih strokovnjakov, so razvili definicijo prehranskih veščin, ki vključuje:

- Znanje (poznavanje metod in sposobnosti ujemanja sestavin, sposobnost uporabe gospodinjskih aparatov in pripomočkov, poznavanje posameznikovih hranilnih in energijskih potreb, sposobnost branja receptov in razumevanje terminov, ki se pojavljajo v receptih, ter zmoţnost odpravljanja teţav povezanih s pripravo hrane),

- Spretnosti (sposobnost načrtovanja potrošniških odločitev, poznavanje varnosti in higiene, sposobnost upravljanja s časom pri načrtovanju, nakupovanju in pripravi ţivil ter prilagajanje druţinskemu proračunu).

Nekateri avtorji uporabljajo izraz upravljanje s prehranskimi spretnostmi (Food management skills), kar vključuje znanje in sposobnost zniţevanja stroškov, povezanih z nakupovanjem ţivil in pripravo obrokov. Gre za kombinacijo socialnih in tehničnih spretnosti, ki posameznikom omogočajo izpolnjevati cilje in se prilagajati spreminjajočim se razmeram v druţbi.

Izraz prehranske veščine je najbolje v celoti zaobjet z opisom, da je to znanje in spretnosti, ki so potrebni za zadovoljitev prehranskih potreb (Vidgen, 2014).

(21)

2.2.3 Vedênje

Vedênje je celota dejanj, ki izraţa, kaţe razpoloţenje, odnos koga do ljudi, okolja (Vedênje, b. d.). Na to, kateri dejavniki so najpomembnejši za razumevanje in napovedovanje vedênja, enoznačnega in univerzalnega odgovora ni. Vzroke vedênja je vedno potrebno iskati v interakciji med posameznikovimi psihičnimi značilnostmi in značilnostmi okolja oziroma situacije. Številne raziskave kaţejo, da so dejavniki, ki vplivajo na vedênje, med seboj povezani. Kateri bo imel večji vpliv na vedênje posameznika, pa je odvisno od situacije, v kateri se nahaja. Torej ne obstajajo absolutna pravila in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se bo posameznik vedno vedêl konsistentno z njimi. Vloga posameznega dejavnika in njegova pomembnost je spremenljiva glede na specifično situacijo, specifičnega posameznika in specifično interakcijo med njima. Pomembno vlogo imajo trije dejavniki: stališča, norme in samoučinkovitost. Stališča imajo najpomembnejšo vlogo pri vedênju, ki je relativno enostavno, pomembno vlogo pa ima posameznikova ocena privlačnosti cilja. Subjektivna norma je najpomembnejša takrat, kadar je vedênje pod velikim vplivom referenčnih skupin.

Samoučinkovitost pa je pomembna pri vedênju, ki od posameznika zahteva določene spretnosti, da bi zastavljeni cilj dosegel (Radovan, 2001).

Prehranjevalno vedênje je produkt izkustvenega treninga z zelo visoko frekvenco ponavljanja.

Na to, kako se pri hranjenju obnašamo, vpliva trening učenja kulturnega prehranjevanja, predvsem s strani staršev. Posledica tega je navada ali habituacija. Vedênja, ki preide v navado, se je teţko odvaditi, zato se moramo zavedati, kako zelo je pomembno učenje pravilnega prehranjevanja ţe od začetka. Posameznikovo prehranjevalno vedênje usmerjajo številni drugotni motivi in ne zgolj prirojeni primarni motiv po preprečevanju lakote in doţivetju okusa. Motivacija za prehranjevalno vedênje je povezana z motivom pripadnosti, druţenja, ponosa. Podvrţena je socialnim in ekonomskim pogojem ter tako preko razpoloţljivosti in preferiranja določenih ţivil odraţa strukturo druţbe (Kobal Grum in Seničar, 2012).

(22)

2.3 Prehrana otrok in mladostnikov

Vedênje otrok in mladostnikov v zvezi s prehranjevanjem je pomembno, saj zdravi vzorci prehranjevanja v otroštvu in mladostništvu omogočajo optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj. Način hranjenja otrok in mladostnikov nima le takojšnjih učinkov na zdravje, temveč ima tudi dolgoročne pozitivne ali negativne vplive na zdravstveno stanje v odraslem obdobju (Stergar, Scagnetti in Pucelj, 2006). Prehranske navade, pridobljene v mladosti, izrazito zaznamujejo prehranske vzorce in zdravstvene posledice v kasnejših letih, saj prispevajo k razvoju nezdravih načinov kontrole telesne mase, motenj hranjenja, debelosti in številnih civilizacijskih bolezni (Gregorič, 2015). Raziskave v Sloveniji kaţejo, da se otroci in mladostniki nezdravo prehranjujejo, saj raje izbirajo preteţno nezdrava ţivila, uţivajo premalo rib in zelenjave, predvsem pa prepogosto posegajo po energijsko gostih in hranilno revnih ţivilih (Gabrijelčič Blenkuš, 2013). Le petina mladostnikov vsak dan uţiva zelenjavo in zgolj nekaj več kot tretjina jih vsak dan uţiva sadje, pogosteje dekleta. Uţivanje sadja in zelenjave pri mladostnikih s starostjo upada (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015).

Sladke pijače in sladkarije uţiva dve tretjini mladostnikov. Uţivanje sladkih pijač in sladkarij se s starostjo povečuje, pri čemer fantje raje posegajo po sladkih pijačah, dekleta pa po sladkarijah. Teţava je tudi v številu zauţitih dnevnih obrokih, saj otroci in mladostniki zauţijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega ter se obenem prehranjujejo neredno. Zajtrk je še vedno obrok, ki ga najpogosteje opuščajo, čeprav raziskava HBSC (Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju) kaţe, da narašča število mladostnikov, ki redno zajtrkujejo (Gabrijelčič Blenkuš, 2013). Med šolskimi dnevi naj bi redno zajtrkovalo 45,1 % mladostnikov, kar je več, kot so ugotovili v letu 2002 (39,4 %) (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015). Redno uţivanje zajtrka posledično zviša vnos prehranskih vlaknin in zmanjša uţivanje sladkorja, izboljša pa se tudi preskrbljenost z nekaterimi vitamini in minerali. Opuščanje zajtrka prispeva k slabši učinkovitosti v šoli (Gabrijelčič Blenkuš, Gregorič, Fajdiga Turk, 2007). Ne glede na podatke o prehrani slovenskih otrok in mladostnikov, ima večina učencev pozitiven odnos do zdravega načina prehranjevanja, saj se dobro zavedajo, da njihova prehrana vpliva na njihovo zdravje (Koch in Kavčič, 2010).

Debelost pri otrocih predstavlja enega izmed najbolj perečih zdravstvenih izzivov 21. stoletja (Pendergast, Garvis in Kanasa, 2011). Po podatkih World Health Organization (2015) je na svetu 42 milijonov otrok mlajših od pet let s čezmerno telesno maso ali označenih kot debelih.

Danes to ni več teţava le bogatih drţav, temveč tudi revnih.

(23)

Podatki za evropske otroke so skrb vzbujajoči, saj ima več kot četrtina otrok prekomerno telesno maso, 5 % izmed le-teh je debelih (Cevc idr., 2013).

Debeli otroci imajo v odrasli dobi več moţnosti za razvoj številnih zdravstvenih teţav (WHO, 2015). Zaradi zaskrbljenosti za javno zdravje so v ZDA sproţili pregled vloge formalnega prehranskega izobraţevanja, saj njihovo druţbo debelost stane skoraj 150 bilijonov letno za povečane izdatke zdravstvene nege. Predpostavljajo, da promocija zdravja predstavlja rešitev za doseganje zastavljenih zdravstvenih ciljev (Pendergast, Garvis in Kanasa, 2011).

V Sloveniji smo tri desetletja beleţili resno javnozdravstveno teţavo naraščajočega deleţa čezmerno hranjenih in debelih otrok ter mladostnikov. Zadnji podatki vlivajo nekoliko več optimizma, saj se je deleţ čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov zmanjšal (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015).

Pomembna sta torej zgodnja preventiva in ozaveščanje, ki bosta ljudi od otroštva dalje vodila k razvijanju vedenjskih vzorcev za oblikovanje zdravega ţivljenjskega sloga (Cevc idr., 2013).

2.3.1 Oblikovanje prehranjevalnih navad

Prehranjevalne navade posameznika niso odvisne le od fizioloških procesov hranjenja, ki so značilni za posameznika, temveč na izbor hrane pomembno vpliva interakcija med posameznikom ter naravnim in socialnim okoljem, v katerem se prehranjuje. Naravno okolje je neposredno povezano z razpoloţljivostjo hrane in vpliva na to, katero vrsto hrane ima posameznik moţnost uţivati. Socialno okolje pa ne vpliva zgolj na razpoloţljivost hrane, ampak tudi na to, katero razpoloţljivo hrano bo posameznik izbral za uţivanje. Otroci so v prvih petih letih ţivljenja izpostavljeni številnim oblikam formalnega in neformalnega prehranskega izobraţevanja. Starši so otrokom pomemben vir informacij o hrani in hranjenju.

Te informacije vključujejo podatke o izvoru ţivila, o posledicah uţivanja ţivila na organizem in o označevanju oziroma delitvi ţivil na dobre in slabe. Starši otroku predstavijo tudi sprejemljive in nesprejemljive postopke priprave hrane ter kombinacije posameznih ţivil, ki sestavljajo posamezni obrok (Kostanjevec, 2013).

Po podatkih kanadske pilotske študije je 74 % udeleţencev, ki imajo otroke ali vnuke, poročalo, da zaupajo v lastne sposobnosti prenašanja kuharskega znanja na mlajše generacije (Vrhovnik, 2012).

(24)

Ameriški raziskovalci so izvedli študijo, s pomočjo katere so ţeleli preučiti povezavo med prehrano staršev in otrok. Ugotovili so, da tisti otroci, katerih starši redno uţivajo sadje in zelenjavo, bolj zadovoljujejo dnevna priporočila po sadju in zelenjavi, kot tisti otroci, katerih starši ne uţivajo sadja in zelenjave. Starše je zato treba spodbujati, da postanejo dobri vzorniki svojim otrokom pri uţivanju zdrave in raznolike prehrane, saj se otroci dobro zavedajo prehranjevalnega vedenja svojih staršev in jih pri tem tudi posnemajo (Draxten, Fulkerson, Friend, Flattum in Schow, 2014).

Otroci in mladostniki veliko svojega prostega časa preţivijo tudi s svojimi vrstniki. Prehrana predstavlja del druţenja, zato preko izbire ter sprejemljivosti določene hrane, ki jo uţivajo člani skupine, vpliva tudi na proces socializacije. Pri otrocih, ki pri hranjenju opazujejo svoje vrstnike, se poveča verjetnost, da bodo hrano, ki jo uţivajo vrstniki, uţivali tudi sami (Kostanjevec, 2013).

Tudi vpliv izobraţevanja o zdravem načinu ţivljenja in zdravi prehrani ima pomembno vlogo pri oblikovanju ţivljenjskega stila posameznika. Zgodnje vključevanje vsebin o zdravi prehrani v formalno in neformalno izobraţevanje naj bi prispevalo k izboljšanju prehranskega znanja in vedenja (Koch in Kavčič, 2010). Programi, s katerimi so ţeleli zniţati čezmerno telesno maso otrok in v katerih so bile dejavnosti osredotočene na prehrano ter telesno dejavnost otrok, so bili uspešnejši, če so vključevali mlajše otroke. Pozitivne in dolgoročne učinke je namreč teţje doseči pri mladostnikih (Kostanjevec, 2013).

2.3.2 Vpliv izobraţevanja na prehrano otrok in mladostnikov

Povezava med debelostjo, izbiro ţivil, prehranskim znanjem in spretnostmi priprave hrane je dobro uveljavljena. Razprava o vlogi šole in o učnih načrtih pri razvijanju prehranske pismenosti mladih je na začetku prejela relativno malo pozornosti. Kasneje, ko so zdravstveni strokovnjaki podali razloge epidemije debelosti, so opozorili tudi na pomen prehranskega izobraţevanja v šolah. To naj bi bila po njihovem mnenju najboljša naloţba, ki jo lahko ponudi predmet Gospodinjstvo v šoli (Pendergast in Dewhurst, 2012). Spretnosti za pripravo hrane med mladimi so povezane z zdravo izbiro hrane in boljšim prehranjevanjem ter omogočajo posameznikovo neodvisnost in bolj zdravo ţivljenje. Razvijanje kuharskih sposobnosti pri posameznikih utira pot k dolgotrajnemu zdravju lokalnega prebivalstva (Lai Yeung, 2015).

(25)

Vključevanje prehranskih vsebin v osnovnošolsko izobraţevanje omogoča pridobivanje prehranskega znanja na različne načine in posredno vpliva na razvoj zdravih prehranjevalnih navad pri otrocih in mladostnikih. V Sloveniji je prehransko izobraţevanje del osnovnošolskega izobraţevanja in se pojavlja v sklopu obveznih in izbirnih predmetov (Kostanjevec, Jerman in Koch, 2011). Prehransko znanje samo po sebi ne vpliva na posameznikovo vedenje, vendar zagotavlja posameznikovo sposobnost izbire zdrave hrane.

Znanje in spretnosti s področja prehrane je treba posredovati otrokom ţe v njihovem zgodnjem otroštvu, pri čemer ima šola ključno vlogo (Koch in Kavčič, 2010).

Opravljena je bila raziskava, pri kateri so testirali prehransko znanje slovenskih osnovnošolcev na začetku in na koncu šolskega leta. S pomočjo vprašalnika so raziskovalci ugotavljali odnos učencev do zdravega načina prehranjevanja in njihove prehranske navade.

Takoj po zaključku prehranskega izobraţevanja vedenje učencev ne kaţe statistično pomembnih sprememb. Tudi povezava med novo pridobljenim prehranskim znanjem in uţivanjem ţivil je bila zanemarljiva. Po mnenju raziskovalcev je formalno izobraţevanje izboljšalo prehransko znanje otrok, vendar ni imelo pomembnega vpliva na njihov odnos do zdravih prehranjevalnih navad takoj po izobraţevanju. Kljub temu so ugotovili, da so otroci oblikovali pozitiven odnos do zdravih prehranjevalnih navad, zato so predlagali večje število prehranskih ur v sklopu obveznega izobraţevanja (Kostanjevec, Jerman in Koch, 2012).

Vsekakor povezava med boljšim prehranskim znanjem in posledično pozitivnim vplivom na zdravo izbiro ţivil ne sme biti podcenjena (Oldewage Theron in Egal, 2010).

V kanadski raziskavi, v kateri so ugotavljali odnos študentov do prehranskega izobraţevanja pri predmetu Gospodinjstvo, se je 95 % vprašanih strinjalo, da tovrstne vsebine sodijo v šolski učni načrt. Po njihovem mnenju prehransko izobraţevanje pri gospodinjstvu prenaša temeljno ţivljenjsko znanje o hrani, pripravi hrane, zdravem prehranjevanju, samozadostnosti in neodvisnosti. Mnogi nimajo moţnosti pridobiti prehranskih veščin v svojem domačem okolju, zato mora biti po njihovem mnenju to omogočeno v šolskem okolju (Slater in Hinds, 2014).

W. H. Oldewage Theron in Egal (2012) navajata, da je lahko vprašljivo, ali so učitelji primerno usposobljeni za zagotavljanje ustreznega prehranskega znanja. Študije so namreč pokazale, da obstajajo številne vrzeli v njihovem z zdravjem in prehrano povezanim znanjem ter vedenjem.

(26)

Slovenski osnovnošolci se v času obveznega izobraţevanja seznanijo s temeljnimi znanji o prehrani in zdravem načinu prehranjevanja, saj so prehranske vsebine vključene v predmetnik obveznih in izbirnih predmetov. Največje število ur prehranskega izobraţevanja je vključenih v obvezni predmet Gospodinjstvo v 6. razredu devetletne osnovne šole. Številne učne cilje in standarde znanja, ki so povezani s pridobivanjem veščin in usvajanjem novega prehranskega znanja, vključujeta tudi izbirna predmeta Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja.

Učenci devetletne osnovne šole se s splošnimi prehranskimi vsebinami srečajo ţe v prvem triletju pri predmetu Spoznavanje okolja, nekoliko bolj podrobno pa v drugem triletju pri predmetih Naravoslovje in tehnika, Naravoslovje in Gospodinjstvo. V zadnjem triletju pa osnovnošolci pridobivajo prehransko znanje pri predmetu Biologija in Kemija ter pri izbirnih predmetih Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja (Kostanjevec, 2009).

2.4 Prehranske vsebine v predmetniku osnovne šole glede na štiri komponente prehranske pismenosti

Učenci devetletne osnovne šole se v času obveznega izobraţevanja seznanijo s prehranskimi vsebinami in zdravim načinom prehranjevanja. Prehranske vsebine so vključene v učne načrte (UN) obveznih in izbirnih predmetov in so predstavljene v nadaljevanju, kjer smo opravili vsebinsko analizo UN obveznih in izbirnih predmetov. V UN so bile identificirane prehranske vsebine, ki so bile nadalje umeščene v eno izmed štirih komponent prehranske pismenosti, ki sta jih definirali H. A. Vidgen in D. Gallegos (2014).

(27)

Preglednica 1: Prehranske vsebine v prvem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Spoznavanje okolja (Učni načrt Spoznavanje okolja, 2011)

Predmet SPOZNAVANJE OKOLJA

1. Komponenta prehranske pismenosti

Načrtovanje prehrane

Cilji predmeta - spoznajo vidike ţivljenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka, delo, prevoz).

Standardi znanja

- z nekaj stavki opiše značilnosti domače pokrajine in ţivljenje ljudi v tej pokrajini ter spreminjanje okolja;

- pozna in razume pasti potrošništva.

Izbor ţivil

Cilji predmeta - spoznajo lastnosti, po katerih ločimo trde snovi in tekočine;

- vedo, da obstajajo trde snovi in tekočine;

- vedo, da se pri mešanju snovi lahko spreminjajo lastnosti sestavin ali pa ne;

- vedo, da so nekateri pojavi obrnljivi, nekateri pa neobrnljivi;

- znajo dokazati, da se pri nekaterih pojavih lahko spremenijo lastnosti snovi;

- razumejo, da rastline gojimo za hrano (polje in vrt) in da za pridelavo potrebujemo orodja in stroje;

- znajo s poskusi ugotoviti, da mlade rastline lahko zrastejo iz semen, čebulic, gomoljev, potaknjencev;

- spoznajo vrt kot ţivljenjsko okolje;

- spoznajo trţnico in ponudbo na njej;

- spoznajo, kaj vpliva na spreminjanje lastnosti snovi (zrak, sončna svetloba, voda);

- poznajo spreminjanje lastnosti snovi pri segrevanju.

- pozna nekaj lastnosti teles in snovi ter razlike in podobnosti med njimi, zna razvrstiti snovi po izbrani lastnosti;

- prepozna in opiše spreminjanje lastnosti teles in snovi.

Priprava hrane

Cilji predmeta - znajo uporabiti različna gradiva (snovi), orodja in obdelovalne postopke ter povezujejo lastnosti gradiv in načine obdelave: preoblikujejo, reţejo, spajajo, lepijo;

- znajo preoblikovati z gnetenjem, valjanjem, rezanjem, striţenjem.

/

Prehranjevanje (uţivanje hrane)

Cilji predmeta - ugotavljajo, da nekatere stvari, ki jih dobijo v telo iz okolja, lahko škodijo;

-spoznajo, kaj potrebujejo sami in kaj druga ţiva bitja za ţivljenje;

- vedo, da jim zdrav način prehranjevanja, telesne vaje in počitek omogočajo rast in razvoj ter da jim pomagajo ohranjati zdravje;

- poznajo pomen raznovrstne prehrane in razvijajo druţabnost, povezano s prehranjevanjem;

- spoznajo, da hrana vsebuje snovi, ki so nujne, da se telo giblje, raste in pravilno deluje, ter da ţiva bitja potrebujejo prostor, v katerem lahko ţivijo;

- spoznavajo sebe in vedo, kako ljudje ţivijo, rastejo, se hranijo, premikajo in uporabljajo svoja čutila;

- se seznanijo s preprečevanjem bolezni, pogostimi boleznimi, zdravljenjem, nego in okrevanjem;

- vedo, da se naučimo tudi (dobrih in slabih) navad ter razumejo njihove pomene in posledice.

Preglednica se nadaljuje.

(28)

Nadaljevanje Preglednice 1.

- opiše in zna razloţiti, kaj ţiva bitja potrebujejo za ţivljenje in katere so osnovne ţivljenjske razmere;

- razume, da so ţiva bitja zaradi hrane med seboj soodvisna;

- preprosto pojasni, kako deluje človeško telo;

- razume pomen zdravja za človeka in načine ohranjanja zdravja.

Ugotovljeno je bilo, da se v prvem vzgojno-izobraţevalnem obdobju učenci pri predmetu Spoznavanje okolja seznanijo s prehranskimi vsebinami v smislu pomena zdravja za človeka in z načini ohranjanja zdravja. Prehranske vsebine, ki jih učenci spoznavajo, lahko na osnovi vsebinske analize umestimo v vse štiri komponente prehranske pismenosti. Učenci spoznavajo, da je hrana potrebna za rast in delovanje telesa, pomen raznovrstne prehrane ter razvijajo druţabnost povezano s prehranjevanjem, kar vključuje četrta komponenta prehranske pismenosti: prehranjevanje. Učenci spoznajo vrt kot ţivljenjsko okolje, trţnico in ponudbo na njej ter gojenje rastlin. Te vsebine so pomembne z vidika posameznikovega odločanja o ustrezni izbiri ţivil, kar je tudi tretja komponenta prehranske pismenosti. Cilji so splošni, kognitivni in zahtevajo od učencev predvsem znanje in razumevanje (Učni načrt Spoznavanje okolja, 2011).

Preglednica 2: Prehranske vsebine v drugem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Naravoslovje in tehnika (Učni načrt Naravoslovje in tehnika, 2011)

Predmet NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA

Načrtovanje prehrane Cilji predmeta ^/

/

Izbor ţivil

Cilji predmeta - prikazati, da se zmesi lahko ločijo na različne načine in da nekatere zmesi teţko ločimo na sestavine;

- dokazati, da segrevanje in ohlajanje povzročata spremembe lastnosti snovi;

- poiskati različne načine, posode ali prostore za shranjevanje snovi v različnih agregatnih stanjih;

- ločiti hrano po izvoru in načinu predelave;

- razloţiti, zakaj se ţivila pokvarijo in je trajnost različnih ţivil omejena;

- prikazati, da je voda sestavina večine ţivil in pijač.

- ve, da se pri segrevanju in ohlajanju lastnosti snovi spreminjajo;

- natančno in sistematično zaznavati/opazovati s čim več čutili.

(29)

Priprava hrane Cilji predmeta - pripraviti različne vrste jedi.

- ve, kaj je temperatura, in zna uporabiti različne termometre;

- meriti oziroma uporabljati merilne pripomočke (meter, tehtnica, termometer, merilni valj, manometer idr.);

- varno uporabljati orodja in pripomočke;

- skrbeti za urejenost delovnega prostora.

Prehranjevanje (uţivanje hrane)

Cilji predmeta - opisati pomen hrane in razloţiti, kaj se dogaja s hrano v človeškem telesu;

- s svojimi besedami povedati, da je kisik potreben, da se v celicah sprošča energija, ki je shranjena v hrani;

- razloţiti pomen pestre in uravnoteţene prehrane za rast, razvoj in zdravje ljudi;

- predstaviti in pojasniti vzroke in posledice podhranjenosti in prehranjenosti ljudi;

- pojasniti, da lahko nekatere bolezni in poškodbe sami preprečijo z odgovornim ravnanjem;

- dokazati, da ţiva bitja vsebujejo veliko vode, in utemeljiti pomen vode za ţivljenje, razloţiti, kaj se dogaja z vodo v človeškem telesu.

- pozna pomen vode za ţiva bitja in razloţi posledice omejenosti vodnih zalog;

- opiše osnovno zgradbo in razume osnove delovanja človeškega telesa;

- zna pojasniti pomen in delovanje človeškega telesa;

- pozna pomen pestre in uravnoteţene hrane za zdravje in rast ljudi;

- zna navesti konkretne primere, ki potrjujejo, da je odgovoren pri skrbi za svoje zdravje.

Preglednica 3: Prehranske vsebine v drugem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Naravoslovje (Učni načrt Naravoslovje, 2011)

Predmet NARAVOSLOVJE

Cilji predmeta - spoznajo, kako neţivi dejavniki vplivajo na način ţivljenja človeka (na primer bivališča, pridelava hrane).

/

Izbor ţivil

Cilji predmeta - spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in tehnološke energije (goriva).

-razume, da je snov zgrajena iz delcev/gradnikov;

-opiše razlike v porazdelitvi delcev/gradnikov snovi v različnih agregatnih stanjih;

-pozna pomen in različne uporabne vidike rastlin za človeka.

(30)

Priprava hrane Cilji predmeta ^/

/

Prehranjevanje (uţivanje hrane) Cilji predmeta ^/

- ve, da v celicah potekajo ţivljenjsko pomembni procesi.

Preglednica 4: Prehranske vsebine v drugem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Gospodinjstvo (Učni načrt Gospodinjstvo, 2011)

Predmet GOSPODINJSTVO

Cilji predmeta - ustrezno sestavijo jedilnik za različne obroke in različne priloţnosti.

- pozna vire za zadovoljevanje potreb;

- našteje in predstavi pomen virov za zadovoljevanje potreb;

- razumno odloča o uporabi virov;

- razume omejenost virov in preudarno uporabo virov;

- razume porabo kot zadovoljevanje potreb;

- določi pomen in način načrtovanja nakupov;

- ve, da je treba nakupe načrtovati;

- loči tipe trgovin;

- interpretira prednosti in pomanjkljivosti različnih oblik nakupov;

- določi pomen varstva potrošnikovih pravic;

- pozna vlogo potrošniških pravic;

- pozna osnovno sporočilo oglasa oziroma ga zna razbrati.

Izbor ţivil

Cilji predmeta - razumejo informacije, ki jih razberejo iz deklaracije;

- razlikujejo znake kakovosti;

- poznajo pojem blagovne znamke;

- zasnujejo in dopolnjujejo zbirko znakov kakovosti in blagovnih znamk;

- razumejo pomen pravilnega shranjevanja ţivil;

- razvrščajo ţivila v skupine glede na hranljive snovi;

- interpretirajo spremembe hranljivih in zaščitnih snovi v času mehanske in toplotne obdelave;

- analizirajo lastnosti ţivil, ki jih uporabljamo pri pripravi.

(31)

- pozna ţivila na osnovi hranilnih snovi in jih zna razvrstiti tudi po hranljivih vrednostih;

- pozna ţivila na podlagi hranilnih snovi in jih zna razvrstiti na beljakovinska, ogljikohidratna in maščobna;

- navede zaščitne snovi in našteje ţivila, ki jih vsebujejo največ;

- pojasni pomen zaščitnih snovi;

- navede način shranjevanja posameznih ţivil;

- utemelji pravilen način shranjevanja posameznih ţivil;

- razloţi spremembe v ţivilu v času kuharskega postopka;

- našteje in pojasni senzorične lastnosti ţivil in jedi;

- interpretira dobre prehranske navade;

- navede razlike med fizikalnimi, kemijskimi in biološkimi postopki konzerviranja ţivil;

- navede prednosti in pomanjkljivosti posameznih postopkov konzerviranja v gospodinjstvu;

- našteje konzervirana ţivila in jih zna pripraviti za uţivanje;

- razbere osnovne informacije iz deklaracije na embalaţi ţivil;

- našteje in razloţi posamezne podatke na embalaţi ţivil;

- pojasni pomen znakov kakovosti.

Priprava hrane Cilji predmeta - razumejo pravilen način dela z ţivili;

- spoznajo znake zastrupitev s hrano in osnovno ukrepanje v teh primerih;

- znajo pri svojem delu uporabljati kuharske knjige, recepte;

- usvajajo spretnosti priprave in postreţbe hrane;

- pri pripravi hrane organizirajo svoje delo po načelih higienskega minimuma;

- poznajo pripomočke in aparate za obdelavo ţivil in pripravo hrane;

- poznajo kuhalno in servirno posodo in pribor;

- pripravljajo pogrinjke za različne priloţnosti.

- obrazloţi pomen osebne, druţinske in javne higiene;

- pozna osnovne kuharske postopke;

- pozna kuhalno in jedilno posodo;

- zna ravnati z jedilnim in kuharskim priborom;

- pojasni osnovne kuharske postopke;

- pozna osnovno higieno pri delu z ţivili;

- pozna posledice nehigienskega dela z ţivili;

- razloţi pomen higiene pri delu z ţivili;

- opiše znake kvarjenja ţivil (mesa, kruha, mlečnih izdelkov, sadja, zelenjave);

- našteje znake zastrupitev s hrano;

- pozna posledice neustreznega roka uporabe ţivil.

Prehranjevanje (uţivanje hrane) Cilji predmeta - usvajajo primerno obnašanje pri jedi;

- analizirajo pomen doma in druţine za dobro fizično počutje, zdravje, higienske okoliščine; pravilno prehrano in za varstvo pred nesrečami;

- razumejo priporočila zdrave prehrane;

- interpretirajo prehrambne navade;

- spoznajo nekatere načine prehranjevanja;

- analizirajo človekove potrebe po hranilni in energijski vrednosti.

(32)

- razume in interpretira pomen prehrane za zdravje;

- razume povezanost prehrane in zdravja;

- ve, da je za zdravje in dobro fizično počutje pomembna zdrava prehrana;

- pojasni pojma zdrava in uravnoteţena prehrana;

- opiše potrebe človeka po hranilnih snoveh (našteje hranilne snovi) in energiji glede na telesno dejavnost, spol, starost;

- izračuna in primerja potrebe energijskih vrednosti pri telesno dejavnem človeku in v času počitka;

- pozna drugačne načine prehranjevanja na osnovi zdravstvenih, kulturnih ali drugih razlogov;

- pozna osnovni pogrinjek;

- pravilno pripravi pogrinjek za različne obroke;

- pozna pravilno obnašanje pri jedi;

- pozna dobre prehrambne navade;

- zna pripraviti celodnevni jedilnik na podlagi hranilnih in energijskih potreb ob upoštevanju načel zdrave prehrane.

Analiza UN predmetov v drugem vzgojno-izobraţevalnem obdobju je pokazala, da so prehranske vsebine vključene v predmete Naravoslovje in tehnika, Naravoslovje ter Gospodinjstvo. Ugotovljeno je bilo, da se pri Naravoslovju in tehniki v UN ne pojavljajo nobene prehranske vsebine, ki bi jih lahko vključili v prvo komponento prehranske pismenosti: načrtovanje prehrane. Predmet zahteva od učencev, da ločijo hrano po izvoru, razloţijo vzroke kvarjenja ţivil in se zavedajo omejitve trajnosti ţivil. Učenci se naučijo uporabljati različne merilne pripomočke ter priprave različnih vrst jedi. Učenci opišejo pomen hrane in razloţijo, kaj se dogaja s hrano v človeškem telesu, razloţijo pomen uravnoteţene prehrane za rast, razvoj in zdravje ljudi, pojasnijo vzroke in posledice podhranjenosti ter prehranjenosti ljudi. Spoznajo tudi, da je voda pomembna za organizem, saj z vodo v telo vnašamo snovi, z vodo pa se snovi tudi izločajo (Učni načrt Naravoslovje in tehnika, 2011).

Pri Naravoslovju v UN nismo našli ciljev, ki sodijo v tretjo in četrto komponento prehranske pismenosti, torej v pripravo hrane in prehranjevanje. Obenem ugotavljamo, da so tudi cilji drugih dveh komponent skopi. Pri predmetu so predvidene učne teme, ki obravnavajo ţivo in neţivo naravo, pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka, učenci vedo, da v celicah potekajo ţivljenjsko pomembni procesi (Učni načrt Naravoslovje, 2011). V drugem vzgojno- izobraţevalnem obdobju učenci največ znanj in veščin pridobijo pri predmetu Gospodinjstvo, kjer so vse štiri komponente prehranske pismenosti obravnavane dokaj podrobno. UN pri predmetu Gospodinjstvo vključuje modul Hrana in prehrana, ki obravnava splošne vsebine o hrani in prehrani, označevanje ţivil, higieno prehrane ter osnovne postopke mehanske in toplotne obdelave ţivil (Učni načrt Gospodinjstvo, 2011).

(33)

Preglednica 5: Prehranske vsebine v tretjem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Naravoslovje (Učni načrt Naravoslovje, 2011)

Predmet NARAVOSLOVJE

/

Izbor ţivil

Cilji predmeta - spoznajo, da nekatere bakterije in glive za sproščanje energije iz hranilnih snovi ne potrebujejo kisika (npr. kvasovke-alkoholno vrenje, nekatere bakterije-mlečnokislinsko vrenje).

- za izbrane primere raztopin (ki jih pozna iz ţivljenja) opredeli topilo in topljenec/topljence;

- zna pojasniti razliko med fizikalnimi in kemijskimi spremembami oz. procesi;

- za primere sprememb, ki jih pozna iz ţivljenja ali iz eksperimentalnih opaţanj (npr.

mešanje vzorcev snovi, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu), sklepa, ali je potekala fizikalna sprememba ali kemijska reakcija;

- razume, da so le redke bakterije škodljive za človeka (povzročitelji bolezni), in pozna nekaj primerov uporabe bakterij;

- pozna glavne značilnosti gliv in nekaj značilnih predstavnikov gliv, razume vlogo in pomen gliv v ekosistemu (potrošniki, razkrojevalci).

Priprava hrane Cilji predmeta ^/

/

Prehranjevanje (uţivanje hrane) Cilji predmeta ^/

/

Preglednica 6: Prehranske vsebine v tretjem vzgojno-izobraţevalnem obdobju pri predmetu Biologija (Učni načrt Biologija, 2011)

Predmet BIOLOGIJA

/