2.4. POUK NA DALJAVO
2.4.11. Prednosti in težave pouka na daljavo
Pouk na daljavo omogoča učencu večjo prožnost v času, kraju, tempu in vsebini izobraževanja, večjo interaktivnost in hitrejši dostop do znanja iz različnih virov, možnost prilagajanja učnih pristopov posameznikovim potrebam ter razvoj novega znanja in zmožnosti (Bregar idr., 2020). Tovrstno učenje je lahko za učence priložnost, da imajo več vpliva pri procesu učenja, saj se učijo v svojem tempu in si prilagodijo urnik (Di Pietro idr., 2020). Tudi raziskava Zavoda RS za šolstvo je pokazala, da je v času epidemije covida-19 največ učencev zaznalo pouk na daljavo kot priložnost, da si sami razporedijo delo čez dan (Rupnik Vec idr., 2020a). Vendar to ne velja za vse učence, še posebej ne za mlajše, ki niso dobro organizirani, ki imajo manjšo notranjo motivacijo in nimajo dobro razvitih veščin za upravljanje časa (Di Pietro idr., 2020).
V raziskavi Zavoda RS za šolstvo se je izkazalo še nekaj prednosti, ki so jih zaznali učenci in učitelji v času pouka na daljavo zaradi epidemije covida-19. Učenci so se pri ocenjevanju, predvsem pri predstavitvah izdelkov (plakati, prosojnice itd.), ki so potekale prek videokonference, počutili varnejše, saj so nastopali v domačem okolju in ne neposredno pred razredom ter so zato izvedli nastop samozavestneje. Poročali so tudi, da je bil zanje ta način predstavitve bolj sproščen in manj stresen. Poleg tega je raziskava pokazala, da so učitelji spremenili pogled na to, kaj je zares pomembno,
30
bili so ustvarjalnejši in imeli priložnost nekatere učence bolje spoznati (Rupnik Vec idr., 2020a).
Pouk na daljavo zahteva od učencev večjo samodisciplino, samoiniciativnost ter sposobnost načrtovanja dela in časa (Gerlič, 2003, v Cergol, 2003). Prevelika fleksibilnost in razpršenost učnega procesa pa lahko po drugi strani vplivata na to, da učenci težje obdelajo vse vsebine, predvidene za določeno učno uro (Gerlič, 2000).
Še posebej mlajši učenci potrebujejo pri šolanju na daljavo več pomoči staršev, saj nimajo spretnosti samostojnega učenja, imajo manjši razpon pozornosti in nimajo socialno-čustvene zrelosti za dolgo in uspešno sodelovanje v virtualnem učnem okolju (Di Pietro idr., 2020).
Šola zmanjšuje ekonomske razlike učencev iz različnih okolij, vendar pa se pri pouku na daljavo te razlike povečajo in učenci iz manj privilegiranih okolij doživljajo večje izgube znanja kot vrstniki iz bolj privilegiranih okolij, saj imajo učenci iz manj privilegiranih okolij manj možnosti za dostop do digitalnih orodij in manjšo verjetnost za primerno domače učno okolje. To potrjuje tudi raziskava Pisa, ki je pokazala, da je za učence iz bolj privilegiranih okolij verjetnejše, da bodo imeli na voljo miren prostor za učenje in opravljanje šolskih obveznosti. Tudi dostop do računalnika doma je povezan z izobrazbo staršev in učenec, ki nima možnosti uporabe računalnika, bo verjetneje dostopal do spletnih orodij prek mobilnega telefona, kar pa otežuje delo in lahko povzroča težave pri oddajanju nalog v spletno platformo (Di Pietro idr., 2020).
Za izvedbo pouka na daljavo je ključna dobra internetna povezava in učenci, ki nimajo ustreznih povezav, ne morejo sodelovati pri izvajanju tovrstnega pouka (Zakrajšek, 2016). Nekateri učenci so tako izpostavljeni socialni diferenciaciji, saj imajo učenci s primerno strojno in programsko opremo boljše pogoje za delo pri pouku na daljavo (Geder, 2000). Poleg razlike v dostopu do prenosnega računalnika ali računalnika imajo učenci z nižjim socialno-ekonomskim statusom tudi manjšo možnost dostopa do širokopasovnega interneta doma. Podatki Eurostata kažejo, da se možnost dostopa do širokopasovne internetne povezave močno razlikuje glede na dohodek gospodinjstva v vseh evropskih državah (Di Pietro idr., 2020).
Učenci imajo pri pouku na daljavo v času epidemije covida-19 večinoma stike le z družinskimi člani, kar lahko vpliva na socialno-čustvene spretnosti, saj lahko morda starši iz bolj privilegiranih okolij otrokom nudijo boljšo oporo, obenem pa imajo lahko starši iz manj privilegiranih okolij tudi manj osnovnih digitalnih znanj (Di Pietro idr., 2020). Raziskava Zavoda RS za šolstvo je sicer pokazala, da so učencem drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja v času epidemije covida-19 starši pomagali redko do občasno (Rupnik Vec idr., 2020a). Vendar pa ima starševska vzgoja pomemben vpliv pri prenosu kognitivnih sposobnosti na otroka, saj bolj izobraženi starši preživijo z njimi več časa in so bolj vključeni v učni proces. Starši, ki jim izobrazba pomeni pomembno vrednoto, bodo svoje otroke bolj spodbujali k učenju. Poleg tega so lahko starši iz manj privilegiranih okolij imeli tudi manj časa, ki so ga lahko namenili pomoči otroku pri pouku na daljavo, saj so imeli manj možnosti za delo od doma v času epidemije covida-19 (Di Pietro idr., 2020).
31
Huber (2020, v Di Pietro idr., 2020) navaja, da se je tedenski čas učenja učencev v času pouka na daljavo zaradi epidemije covida-19 zmanjšal za od 4 do 8 ur. Raziskava Zavoda RS za šolstvo pa je pokazala, da polovica učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja samoocenjuje, da so se v času pouka na daljavo učili enako kot prej, vendar pa ni podatka ali druga polovica učencev samoocenjuje, ali se je njihov tedenski čas učenja zmanjšal ali povečal (Rupnik Vec idr., 2020a).
Učenci imajo pri pouku na daljavo manj možnosti za sodelovanje s sošolci, ki imajo v učilnici nanje pozitivne zunanje učinke. Interakcija je pomembna za razvoj pozitivne samopodobe, identitete učenca in izboljšuje sposobnost učencev za delo v skupini.
Vrstniško komunikacijo lahko pri pouku na daljavo vsaj delno nadomestijo digitalna orodja, ki predstavljajo možnost za socializacijo (Di Pietro idr., 2020).
Raziskava Zavoda RS za šolstvo je pokazala, da so bili učitelji mnenja, da socialno-čustvenih ciljev ni bilo mogoče realizirati na daljavo in to je predstavljalo velik problem pouka na daljavo, saj je namreč ista raziskava pokazala, da so se učenci na učitelje največkrat obračali prav v zvezi s težavami glede osamljenosti in da je večina učencev (skoraj 77 %) pogrešala sodelovanje s sošolci (Rupnik Vec idr., 2020a).
Zaradi spremenjenih razmer v šolstvu v povezavi z epidemijo covida-19 navaja Sonnemann (2020, v Di Pietro idr., 2020), da so učenci morda bolj motivirani, če vedo, da bo njihovo znanje ocenjeno. Zmanjšanje števila ocen lahko vpliva na zmanjšano zunanjo motivacijo učenca za učenje, kar lahko negativno vpliva na kakovost znanja.
Pri nas je raziskava Zavoda RS za šolstvo pokazala, da so učitelji pri pouku na daljavo v času epidemije covida-19 ocenjevali ustne odgovore učenca prek videokonference, nekateri pa so kot relevanten dokaz znanja učenca presojali tudi praktične izdelke, posnetke govornih nastopov in miselne vzorce. Učitelji so v raziskavi še poudarili, da so poleg ocenjevanja tudi videosrečanja in povratne informacije prispevali k večji motivaciji ter odzivnosti učencev (Rupnik Vec idr., 2020a).
32