Razlike med željami učencev 4. razreda osnovne šole, ki so edinci, in

Zanimalo nas, ali obstajajo razlike med učenci, ki so edinci, in učenci, ki imajo sorojence, v želji po več priložnostih za vrstniško sodelovanje. S šesto hipotezo (H6) smo predpostavljali, da si učenci, ki so edinci, želijo več priložnosti za vrstniško sodelovanje kot pa učenci, ki imajo sorojence.

Podatke smo glede na rezultate Kolmogorov-Smirnov testa (p=0,00) analizirali z Mann-Whitney U testom. Trditve so se navezovale na razlike med željami učencev, ki so edinci, in učenci, ki imajo sorojence, pri tem pa so lahko izbrali med možnostmi »1 = zame ne velja«, »2 = zame delno velja«, »3 = zame srednje velja«, »4 = zame večinoma velja« in »5 = zame popolnoma velja«. V preglednici 14 prikazujemo rezultate odgovorov učencev, ki jih prikazujemo ločeno glede na to, ali je učenec edinec ali ima sorojence.

55

Preglednica 14: Razlike med učenci 4. razreda osnovne šole, ki so edinci, in učenci, ki imajo sorojence, v njihovi želji po vrstniškem sodelovanju.

Trditev Število

Med poukom na daljavo sem si želel/-a, da bi pogosteje več delali v paru ali skupini prek različnih digitalnih orodij (Microsoft Teams, Zoom itd.).

Edinci 7 76,71 149,00 -2,52 0,01

Sorojenci 94 49,09

Skupaj 101

Rezultati Mann-Whitney U testa za neodvisne vzorce, ki so prikazani v preglednici 14, so pri zadnjih dveh navedenih trditvah pokazali statistično pomembne razlike med učenci, ki so edinci, in učenci, ki imajo sorojence, glede njihove želje po vrstniškem sodelovanju, in sicer pri trditvah: »Med poukom na daljavo sem si želel/-a, da bi pogosteje izdelovali/reševali nalogo skupaj s sošolci prek različnih digitalnih orodij (Microsoft Teams, Zoom itd.).« in »Med poukom na daljavo sem si želel/-a, da bi manj samostojno reševali naloge in več delali v paru ali skupini prek različnih digitalnih orodij (Microsoft Teams, Zoom itd.).«.

Ugotovili smo, da so si učenci, ki so edinci, želeli pogosteje izdelovati ali reševati nalogo skupaj s sošolci prek različnih digitalnih orodij in si želeli manj samostojnega dela ter več skupinskega dela ali dela v paru prek digitalnih orodij kot pa učenci s sorojenci (preglednica 14). Med anketiranimi učenci so se pokazale statistično pomembne razlike glede želje po pogostejšem delu v paru ali skupinskem delu in po manj pogosti individualni obliki učenja pri pouku na daljavo. Učenčeva vloga se pri

56

pouku na daljavo spremeni, saj postane ustvarjalec lastnega znanja, vendar predvsem mlajši učenci nimajo še dovolj razvitih spretnosti za samostojno učenje, imajo manjši razpon pozornosti in niso socialno-čustveno zreli za dlje trajajoče sodelovanje v virtualnem učnem okolju (Di Pietro idr., 2020). Pri pouku na daljavo bi bilo tako smiselno, da bi učitelji namesto individualne učne oblike pogosteje vključili v pouk različne oblike vrstniškega sodelovanja, saj je bil v času pouka na daljavo v šolskem letu 2019/2020 pri nas največji upad v primerjavi z delom v razredu prav pri skupinskem delu (Rupnik Vec idr. 2020a). Vrstniška pomoč je tudi zelo učinkovita oblika učenja za spodbujanje učne uspešnosti vseh učencev, obenem pa velja za uspešno obliko pomoči učencem z učnimi težavami, saj je za mnoge učence z učnimi težavami vrstniška pomoč sprejemljivejša (Jereb, 2011).

Pri prvih dveh trditvah nismo ugotovili statistično pomembnih razlik glede želje po vrstniškem sodelovanju pri pouku na daljavo med učenci, ki so edinci, in učenci, ki imajo sorojence. Kljub temu pa opazimo, da si je več učencev, ki so edinci (R̅=65,93), želelo, da bi se več pogovarjali s sošolci prek različnih digitalnih orodij kot učencev, ki imajo sorojence (R̅=47,68). Prav tako lahko opazimo, da si je več učencev, ki so edinci (R̅=66,00), želelo več sodelovanja s sošolci prek digitalnih orodij kot učencev, ki imajo sorojence (R̅=48,42). Pri posploševanju rezultatov opozarjamo na veliko razliko v številu anketiranih učencev v posamezni skupini, saj je samo šest in pri dveh trditvah sedem anketiranih učencev edincev, kar je morda vplivalo na dobljene rezultate.

Ugotovili smo tudi, da si učenci, ki so edinci, želijo več priložnosti za vrstniško sodelovanje pri pouku na daljavo kot učenci, ki imajo sorojence. Predpostavljamo, da je takšen rezultat zaradi tega, ker so imeli učenci, ki so edinci, v času pouka na daljavo zaradi epidemije covida-19 manj možnosti interakcije z ostalimi otroki. Medtem ko so se učenci, ki imajo sorojence, lahko s svojimi sorojenci igrali in z njimi preživljali prosti čas, so učenci, ki so edinci, lahko komunicirali z ostalimi otroki le prek digitalnih orodij.

Kljub temu da digitalna orodja omogočajo možnost socializacije, se virtualna komunikacija razlikuje od neposredne v metakomunikaciji, kjer je pomemben kontekst gest, mimike in tona glasu (Globokar, 2019). Vsekakor pa je pomembno, da imajo učenci možnost za socialno interakcijo, saj ta krepi učni proces, motivacijo za učenje in vpliva tudi na čustveni razvoj učencev. Interakcija med sodelujočimi je tako ključna, saj ustvarja sodelovalno okolje, kjer poteka prenos informacij, znanja, spodbujanje in medsebojna pomoč (Rebolj, 2008).

Hipotezo H6, s katero smo predpostavljali, da si učenci, ki so edinci, želijo statistično pomembno več priložnosti za vrstniško sodelovanje kot otroci, ki imajo v družini sorojence, lahko selektivno potrdimo. Pri vseh trditvah so učenci, ki so edinci, izrazili večjo željo po vrstniškem sodelovanju pri pouku na daljavo v primerjavi z učenci, ki imajo sorojence. Vendar pa so bile razlike statistično pomembne le pri dveh trditvah, in sicer pri trditvah »Med poukom na daljavo sem si želel/-a, da bi pogosteje izdelovali/reševali nalogo skupaj s sošolci prek različnih digitalnih orodij (Microsoft Teams, Zoom itd.).« in »Med poukom na daljavo sem si želel/-a, da bi manj samostojno

57

reševali naloge in več delali v paru ali skupini prek različnih digitalnih orodij (Microsoft Teams, Zoom itd.).«.

3.4.7. Razlike med dečki in deklicami 4. razreda osnovne šole v stališčih do različnih