0 10 20 30 40 50 60 70
Belgija Grčija
Luksemburg Nizozemska
Švedska Nemčija
Nor veška
Italija Dan
ska
Velika Britanija Latv
ija Avstrija
Poljska Portugal
ska Estonija
Stopnja vključenosti otrok v zgodnjo obravnavo
Vir: ECEC for children from disadvantaged backgrounds (2012).
Na Hrvaškem se dogajajo pomembne družbene spremembe, oblikovanje služb za podporo ljudem z ovirami v skupnosti in za zaščito njihovih človekovih pravic, kar ljudem z ovirami omogoča dostop do kakovostnega družinskega življenja (Lisak, 2014).
Estonija je v letu 1991 poleg ponovne neodvisnosti doživela reformo institucionalne oskrbe OPP. Kljub stremenju, da bi bile DOPP osnovni negovalec OPP, v praksi ni tako in je za dobrobit ter uresničevanje osnovnih potreb OPP nujno potrebno institucionalno nadomestno varstvo OPP. Ta potreba je znotraj Evrope največja (Sindi, 2016). Vse več staršev svoje OPP vključuje v redne programe, poznajo svoje pravice, zahtevajo individualni izobraževalni načrt in drugo podporo. Lokalne oblasti jim ob tem uspešno zagotavljajo tovrstno podporo (Implementation of assessment policy – Estonia).
Bal (2016) poudari razlike med državami podpisnicami Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. Kljub različnosti kultur med državami se izpolnjevanje pravic ne bi smelo razlikovati. V Indiji, denimo na podeželju v pokrajini Punjab, so deklice izključene iz uresničevanja otrokovih pravic.
V Izraelu sta J. Bar-Ilan in R. Azoulay (2012) oblikovali večino spletnih strani izraelskih nevladnih organizacij. Razdeljene so v štiri vsebinske sklope: ekonomska pomoč in državljanske pravice, zdravstvena pomoč, podpora družinam in osebam s PP ter pomoč ženskam in otrokom. Tako imajo DOPP zbrane storitve pomoči na enem mestu, postale pa so jim tudi dostopnejše.
Kitajska si je v zadnjih desetletjih z reformami inkluzivnega izobraževanja prizadevala OPP zagotoviti širši dostop do izobraževanja. Oblikovala je model Učenje v rednih učilnicah, kar je povzročilo spremembe in napredek na področju zagotavljanja posebnih storitev izobraževanja, šolske strukture, poučnih praks ipd. Kljub reformam se trenutna praksa specializiranih izobraževalnih storitev spoprijema z nezadostnimi viri, nestalnostjo in premalo podpore na lokalni ravni (Deng in Poon-McBrayer, 2012). Kitajska (Unesco, 2005) je glede strokovnih delavcev primer dobre prakse, za katero so značilni usmerjenost v cilj, vzpostavitev zaupanja in upanja pri starših OPP, aktivno vključevanje staršev in obisk DOPP na domu – opogumljanje, praktični prikaz in evalvacija domače skrbi za OPP.
Na Poljskem je leta 1989 s spremembo na področju socialne politike in ustave prišlo do številnih reform. Uvedba pravice do družinskega asistenta družinam s težavami in stiskami, med njimi tudi DOPP, prinaša skrb strokovnega delavca za OPP in spoprijemanje z
vsakdanjimi težavami DOPP. To družinam olajšuje življenje in izboljšuje njegovo kakovost (Ciczkowska-Giedziun in Zmysłowska, 2017).
V Ugandi se razen hujših oblik PP trudijo zagotoviti kakovostno in inkluzivno izobraževanje za OPP. Čeprav imajo ustrezno usposobljene strokovne delavce, pa OPP nimajo ustreznih prilagoditev. V prihodnosti Ugande imajo pomembno vlogo centri za OPP, ki podpirajo vse PP z vidika pomoči in inkluzije (Kristensen, Omagor-Loican, Onen in Okot, 2006).
Tabela 4.5.1: Pregled vsebine in/ali zakonskih podlag zgodnje obravnave v nekaterih tujih državah.
DRŽAVA ZGODNJA OBRAVNAVA
Avstrija – 2009: Zakon o enakosti invalidnosti (prepoveduje diskriminacijo invalidov) in Zakon o enakih možnostih (zgodnja obravnava je vključena v izčrpen seznam storitev za otroke);
– na voljo storitve za predporodno pomoč, storitve zgodnje obravnave organizirane po zveznem/regionalnem/lokalnem decentraliziranem modelu;
– storitve zgodnje obravnave brezplačne, razen v nekaterih pokrajinah 6‒12 evrov na storitev;
– temelji na devetih različnih pokrajinskih zakonih na lokalni ravni;
– 2006: povečanje obiskov strokovnih delavcev na domu DOPP;
– v zadnjih letih se povečuje potreba po zgodnji obravnavi otrok z nespecifičnimi razvojnimi zaostanki, ki se pojavljajo v težkih socialnih razmerah in pri otrocih priseljencev.
Belgija – 2010: nove politike in pilotni program kot pomoč strokovnjakom, da pravilno in na sprejemljiv način sporočijo otrokovo oviranost staršem ter jih informirajo o storitvah, ki so jim na voljo;
– 2008–2011: vzpostavitev mobilne enote medicinskih sester in vzgojiteljic, specializiranih za oviranosti, kot pomoč osebju v rednih vzgojno-varstvenih ustanovah, ki so sprejele OPP;
– na voljo storitve za predporodno pomoč;
– storitve zgodnje obravnave organizirane po zveznem/regionalnem/lokalnem decentraliziranem modelu;
– službe zgodnje obravnave zaračunajo DOPP največ 30 evrov na mesec.
Danska – 2007: vse občine dolžne izdelati enotno politiko za otroke, da zagotovijo skladnost med rednim in preventivnim delom in da usmerijo obravnavo na OPP;
– na voljo storitve za predporodno pomoč;
– storitve zgodnje obravnave organizirane po zveznem/regionalnem/lokalnem decentraliziranem modelu.
Estonija – 2008: program Evropskega socialnega sklada s ciljem zagotoviti zgodnjo obravnavo v vseh regijah;
– kombinacija centraliziranega in decentraliziranega sistema z ustrezno razdelitvijo odgovornosti in nalog med posameznimi ravnmi;
– DOPP v zgodnji obravnavi prejme ključnega svetovalca, ki ji pomaga pri pripravi in izvajanju načrtov (polovica staršev sodeluje pri odločanju o načrtu zgodnje obravnave);
– 2008: zgodnja obravnava v vseh regijah, svetovalni centri sodelujejo tako pri identifikaciji PP kot pri nudenju storitev;
– v predšolskih ustanovah starše izobražujejo na področju zdravja, vedenja,
otroške psihologije, razvoja otroka, PP, podporne storitve, prilagoditev idr.
Grčija – 2000: Zakon o posebnem izobraževanju (ustanovitev diagnostičnih, ocenjevalnih in podpornih centrov in združenj staršev v glavnih mestih za vse otroke, ciljna skupina otroci 0‒7 let);
– kombinacija centraliziranega in decentraliziranega sistema z ustrezno razdelitvijo odgovornosti in nalog med posameznimi ravnmi.
Irska – 1993: nevladna organizacija VOYPIC ‒ usmerjenost v programe intervencijskih praks, izboljšanje življenja OPP (se aktivno vključujejo pri odločitvah oskrbe);
– pravočasne intervencije, vrednotenje uspešnosti storitev in usmeritev znotraj splošnih okvirov pomoči;
– 2005: Zakon o invalidnosti (določitev zdravstvenih in izobraževalnih potrebe OPP, dolžnosti in naloge vladnih ministrov za spodbujanje enakosti in socialne vključenosti, priprave načrta za opravljeno storitev in zagotovitev uresničevanja storitev).
Italija – Na voljo storitve za predporodno pomoč;
– zgodnja obravnava se začne z rojstvom OPP in traja štiri leta;
– v centru za zgodnjo obravnavo OPP s starši nepretrgoma biva dva do tri tedne; v njem je DOPP deležna brezplačne celovite obravnave (psihološko in socialno svetovanje za starše, zdravstvene terapije in terapije z domačimi živalmi za OPP, bogat nabor literature o PP in storitvah pomoči v različnih jezikih).
Latvija – 1998, z dopolnitvami 2004: Zakon o zaščiti pravic otrok, ki določa brezplačno šolanje in zdravstveno oskrbo za vse otroke z dodatno pomočjo in storitvami za OPP;
– 1998: Zakon o izobraževanju (načela razpoložljivosti, krajevne bližine;
raznolikosti in kakovosti izobraževalnih storitev);
– 2002: Zakon o socialnih storitvah in socialni pomoči ureja področja dostopnosti, krajevne bližine in interdisciplinarne koordinacije socialnih služb;
– na voljo storitve za predporodno pomoč;
– prednostna zgodnja obravnava za ranljive družine (PP, nizki dohodki, socialna izključenost idr.);
– kombinacija centraliziranega in decentraliziranega sistema z ustrezno razdelitvijo odgovornosti in nalog med posameznimi ravnmi.
Luksemburg – 2008: Zakon o pomoči otrokom in družinam (jasna merila pomoči, na novo organizirane socialne in izobraževalne podporne službe);
– 2009: Zakon o izobraževanju navaja potrebo po ustanovitvi lokalnih in regionalnih komisij za inkluzijo;
– formalni postopki sodelovanja med družinami, nevladnimi organizacijami, koordinatorji in ponudniki storitev morajo zagotoviti DOPP dostop do zadovoljivih podpornih storitev.
Nemčija – 1970: centri za zgodnjo obravnavo OPP, ki so odprti vse dni v letu, imajo interdisciplinarni pristop in so povezani z zdravstvenimi in vzgojnimi ustanovami ter centri za svetovanje DOPP;
– Bavarska ima med vsemi nemškimi pokrajinami najširšo mrežo storitev;
– 1993: zgodnja obravnava usmerjena na celotno DOPP, strokovni delavci so specializirani za posamezna starostna obdobja, OPP je v intenzivni individualni obravnavi 2- do 3-trikrat tedensko, fleksibilnost centrov (psihosocialna pomoč in varstvo OPP);
– najpogosteje obravnave deležni otroci z motnjo v duševnem razvoju, atipičnim nevrološkim razvojem in avtizmom;
– 2007: ustanovljen Nacionalni center za zgodnjo pomoč, ki stremi k zgodnjemu odkrivanju ogroženih otrok, podpora družini, okrepitev mrežnih povezav med ustanovami, storitve organizirane po
zveznem/regionalnem/lokalnem decentraliziranem modelu;
– na voljo storitve za predporodno pomoč;
– več kot 50 % zgodnjih obravnav v domačem okolju (starši imajo možnost komunikacije s strokovnjaki, na voljo različne vrste informacij).
Nizozemska – 2004: Zakon o subvencijah posameznim organizacijam za pomoč družinam;
– na voljo storitve za predporodno pomoč;
– politike zdravstva, sociale in izobraževanja imajo jasna merila za identifikacijo in razvrstitev otrok, potrebnih pomoči;
– storitve zgodnje obravnave organizirane po zveznem/regionalnem/lokalnem decentraliziranem modelu.
Norveška – 2004: Temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju – OPP imajo prednost pri vpisu v vrtec;
– 2004: Zakon o socialnih službah kot krepitev informiranja, svetovanja in usmerjanja, s katerim pomagajo preprečevati socialne probleme (praktična pomoč in usposabljanje, vključno z asistenco, ukrepi glede pomoči pri negi, podporni kontakti, možnost 24-urne nege zaradi invalidnosti, starosti in drugih razlogov);
– 2004: Zakon o socialnoskrbstvenih službah za otroke (zagotovitev ustrezne podpore, določitev podporne osebe (vodenje in nadzor nad domačo oskrbo OPP);
– na voljo storitve za predporodno pomoč;
– storitve zgodnje obravnave organizirane po zveznem/regionalnem/lokalnem decentraliziranem modelu.
Poljska – 2005–2007: program zgodnje, specialne, usklajene in redne pomoči za otroke z oviranostmi in njihove družine;
– na voljo storitve za predporodno pomoč, upravičenost do pomoči zgolj na osnovi primarne zdravstvene diagnoze in ne nujno na osnovi posebnih razvojnih in izobraževalnih potreb.
Portugalska – 2003: ena izmed prvih članic EU, ki je uredila področje zgodnje obravnave;
– vse storitve za DOPP so brezplačne (za OPP od 0‒6 let);
– 2009: Zakon o vzpostavitvi nacionalnega sistema zgodnje obravnave in oblikovanje načrta zgodnje obravnave;
– na voljo storitve za predporodno pomoč.
Švedska – 1982: Zakon o skrbstvu, storitvah in podpori za invalide;
– lokalne skupnosti in pokrajine z zakonom zadolžene za takojšnjo pomoč rizičnemu otroku in njegovi družini do vstopa v šolo, programi usposabljanja za strokovne delavce in starše OPP, staršem na voljo specifične informacije;
– zgodnja obravnava do drugega leta starosti na domu DOPP;
– 1988: vključenost v redne programe izobraževanja za slepe in slabovidne otroke brez drugih okvar;
– nacionalna agencija za izobraževanje in šolanje posameznemu OPP prilagaja učna gradiva in tehnično podporo;
– 2001: Zakon o socialnem skrbstvu;
– storitve zgodnje obravnave organizirane po zveznem/regionalnem/lokalnem decentraliziranem modelu.
Velika Britanija – 1988: reforma prinese pravico do izbire šolanje v dobrobit interesov OPP;
– 2001: za predšolske ustanove zahteva po vključevanju OPP, mlajših od 5 let, z možnostjo prilagojenih razmer pri vključevanju teh otrok v redne oblike varstva in dejavnosti;
– 2003: program zgodnje pomoči (redni nacionalni program kot pomoč lokalnemu izvajanju programa storitev za otroke, mlajše od 5 let);
– 2004: Zakon o otrocih, ki spodbuja bolj povezano delo med zdravstvenimi, izobraževalnimi in socialnimi službami na vseh ravneh;
– na voljo storitve za predporodno pomoč;
– celostni nacionalni programi, delovni protokoli in strokovne službe za
zgodnjo identifikacijo, obiski zdravstvenih delavcev na domu v prvih dveh letih;
– storitve zgodnje obravnave organizirane po zveznem/regionalnem/lokalnem decentraliziranem modelu;
– geslo storitev pomoči za otroke: »Vsak otrok je pomemben.« (pravica do boljših življenjskih priložnosti in soodločanja v celovitem pristopu pomoči).
ZDA – 1990: Zakon o posameznikovih motnjah določa zgodnjo obravnavo za izboljšanje razvoja dojenčkov in malčkov z motnjami; zmanjševanje izobraževalnih stroškov in potreb po posebnem izobraževanju; čim manjša institucionalizacija in čim večja možnost neodvisnega življenja, izboljšanje sposobnosti DOPP za zadovoljevanje potreb OPP;
– individualni načrt programa pomoči DOPP (kdo izvaja storitve, kako se ocenjuje napredek OPP, katere so potrebne prilagoditve idr.);
– prva tri leta koordinator, ki DOPP spodbuja k dejavnosti, jo vključuje v storitve pomoči glede osnovnih živil, urejenosti doma ter zdravstvenih in izobraževalnih storitev;
– 2017: v Bostonu DOPP ustanovijo Zvezo za OPP, ki je organizirana v petih centrih (zagotavljanje podpore, informacij, usposabljanja in delavnic, povezanih s posebnim izobraževanjem za DOPP).
Viri: Agneta, Vibeke in Löfström (2009), Bajwa-Patel in Devecchi (2014), Bruder (2000), Concord Special Education Parent Advisory Committee (2001), Dolan (2002), Dolan in Percy (2003), Evropska agencija za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje, Federation with children with special needs (2017), Fluet idr. (2008), Globačnik (2017), Kobal Grum (2009), North Bay Regional Center (2008), PACER center (2000), Pinkerton, Dolan, Percy (2003), Prevention and Early Intervention Programme in Ireland and Northern Ireland (2013), McGinnity (2007), Stanley, Keenan, Roberts in Moore (2017), United Cerebral Palsy (2009) in Watson (2006).
III EMPIRIČNI DEL
5 Opredelitev raziskovalnega problema
Raziskovalni problem disertacije se v nadaljevanju dotika naslednjih področij:
– vpliv PP na družino in njeno dinamiko (OPP, interakcija in sobivanje DOPP ter sorojenci),
– potrebne prilagoditve za zadovoljevanje potreb (prilagoditve in socialna mreža),
– koncept delovnega odnosa med DOPP in strokovnimi delavci ter njihova informiranost o virih procesa pomoči (proces pomoči),
– pobude in pričakovanja strokovnih delavcev in DOPP glede razvoja procesa pomoči in zadovoljevanja potreb (idealna pomoč).
Zadnjih deset let sem kot prostovoljka pri različnih vladnih in nevladnih organizacijah ter društvih pomagala DOPP pri zadovoljevanju temeljnih potreb in spoprijemanju s spremembami in prilagoditvami, ki jih od njih zahteva PP. Prostovoljstvo me je izoblikovalo in mi dalo posebno znanje, veščine in bolj celostno razumevanje PP. Ker v slovenskem prostoru ni mogoče zaslediti raziskav o (ne)zadovoljstvu DOPP s procesom pomoči na podlagi njihovih potreb, bomo raziskali, katere izzive, spremembe in ovire po mnenju družin prinaša rojstvo OPP, kakšne so izkušnje s procesom pomoči, kaj jih ovira pri razreševanju težav in zadovoljevanju potreb posameznih članov družine ter katerih sprememb si ob tem želijo, da bi lahko zadovoljile svoje potrebe. E. Dvornik (2007) v svoji raziskavi sicer ugotavlja, da je družina kot ladja, na kateri vsi občutijo, kar se dogaja enemu potniku, saj se vsi zibajo v enakem ritmu, medtem ko M. Uršič Vrščaj (2006) in S. Ristić Kovačič (2011) ugotavljata, da se DOPP v novonastalih okoliščinah ne znajdejo, izgubijo občutek varnosti in ostajajo ujete »v krču«; P. Hlačar (2016) raziskuje, kako nejasnost in nepreglednost sistema pomoči prispeva k nezadovoljenosti potreb in večji izključenosti DOPP.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (2012) poroča, da število revnih in socialno izključenih v Sloveniji narašča.
Kot osnovni raziskovalni problem disertacije postavljamo osvetlitev povezave med zadovoljevanjem potreb DOPP v procesu pomoči, socialno (iz/v)ključenostjo, možnimi viri in konceptom strokovnega dela, usmerjenega v proces pomoči, kar bomo preverjali na osnovi kvalitativnega raziskovalnega pristopa.
6 Cilji kvalitativnega raziskovanja
Osnovni cilj kvalitativnega dela raziskovanja doktorske disertacije je pri skupini DOPP proučiti elemente kakovosti življenja v procesu (ne)zadovoljevanja potreb, v skupini strokovnih delavcev pa elemente podpore in skrbi v konceptu delovnega odnosa v procesu pomoči za DOPP.
S pomočjo kvalitativnega pristopa in z metodo polstrukturiranih intervjujev raziskujemo subjektivna mnenja in/ali ocene posameznih podskupin glede razumevanja pojma OPP, vpliva rojstva OPP, sporočanja novice o PP otroka, dinamike DOPP, potreb DOPP, prilagoditev DOPP, družinske podpore in/ali socialne mreže, socialne (iz/v)ključenosti, razumevanja procesa pomoči, poznavanja procesa pomoči v Sloveniji in tujini, informiranosti o procesu pomoči in ovir v procesu pomoči ter perspektive, ki bi v procesu pomoči sledila potrebam DOPP. Rezultati raziskave bodo pomembni tako za reševanje praktičnih problemov v procesu pomoči DOPP kot tudi za izpopolnjevanje koncepta delovnega odnosa strokovnega delavca z oblikovanjem nabora storitev pomoči, kot odgovor na potrebe DOPP.
6.1 Raziskovalna vprašanja kvalitativnega raziskovanja
S pomočjo kvalitativnih raziskav proučujemo praktične, stvarne in vsakdanje probleme ter stiske ljudi, ugotovitve pa so običajno pomembne za reševanje socialnih stisk in težav (Mesec, 2009). Menimo, da je oblika, ki smo jo izbrali za analiziranje podatkov ustrezna in primerna za preverjanje raziskovalnih vprašanj (v nadaljevanju RV), ki jih predstavljamo v nadaljevanju in, ki smo jih podkrepili s teorijo v prvem delu disertacije:
RV 1: Kakšen vpliv na družino ima OPP pri izbranih udeležencih raziskave?
Dodatna vprašanja: Kakšno je razumevanje pojma OPP? Kakšna je izkušnja sporočanja novice o PP otroka in počutje ob tem? S katerimi vrstami PP otroka se soočajo in katere so lastnosti OPP? Katere so potrebe sorojencev OPP in kakšen je odnos sorojencev do OPP?
Kakšno je soočanje in sporočanje PP sorojencem OPP? Kakšna je sestava in oblika DOPP?
Kakšno je zadovoljevanje potreb DOPP in kako je DOPP povezana? Katere so lastnosti staršev in občutja DOPP? Kaj razdvaja DOPP? Katere so prilagoditve DOPP in družbe?
RV 2: Katere strategije in vire v procesu pomoči uporabljajo DOPP in strokovni delavci, da bi zadovoljili svoje potrebe?
Dodatna vprašanja: Kakšna je socialna (iz/v)ključenost DOPP? Kdo DOPP nudi socialno oporo? Kakšna je informiranost o procesu pomoči? Kje prejmejo vire informacij? Katere vrste in oblike pomoči strokovni delavci nudijo DOPP in katere DOPP prejemajo? Kakšen je odnos strokovnih delavcev do DOPP in obratno? Kakšno je sodelovanje med strokovnimi delavci?
Kakšno je poznavanje in zadovoljstvo s procesom pomoči doma in v tujini?
RV 3: Zaradi katerih pomanjkljivosti procesa pomoči tako DOPP kot strokovni delavci ne zmorejo zadovoljiti potreb oziroma pridobiti zadostnih virov pomoči in podpore?
Dodatna vprašanja: Katerih sprememb si želijo v procesu pomoči? Kakšen naj bi bil ideal strokovnega delavca? Kakšno je razumevanje inkluzije DOPP pri strokovnih delavcih?
7 Metode dela
V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop pluralne študije primera in tehnika polstrukturiranega intervjuja.
Obravnava se tema, ki je značilna, znana in pomembna za sodelujoče v raziskavi, ugotovitve pa so običajno pomembne za reševanje socialnih stisk in težav (Mesec, 2009). Za potrebe disertacije smo v empiričnem delu uporabili vsebinsko analizo za pridobitev deskriptivnih podatkov in informacij o določeni temi raziskovanja, ki je pomagala logično organizirati veliko količino opisnih podatkov (Vogrinc, 2008). S kvalitativnim raziskovanjem smo želeli preveriti vpliv PP na družino, njeno dinamiko in potrebne prilagoditve za zadovoljevanje potreb, koncept delovnega odnosa med DOPP in strokovnimi delavci, njihovo informiranost o virih procesa pomoči, pobude in pričakovanja strokovnih delavcev in DOPP glede razvoja procesa pomoči ter zadovoljevanja potreb
7.1 Vrsta raziskave in spremenljivke
Empirični del pluralne študije primera vključuje kvalitativno raziskovanje, ki je bilo izvedeno s polstrukturiranim intervjujem s posameznikom, s poudarkom predvsem pridobiti mnenja, izkušnje in stališča fokusnih skupin (DOPP in strokovnih delavcev) na določeno tematiko.
Uporabljena je bila kvalitativna analiza (Mesec, 2009), s pomočjo katere smo poglobili spoznanja o moči rojstva OPP, o konceptu delovnega odnosa pomoči za DOPP ter o perspektivi potreb DOPP in strokovnih delavcev v procesu pomoči. Tako smo intervjuvali DOPP in strokovne delavce različnih strokovnih profilov na področju skrbi za DOPP. Pri kvalitativni metodi smo rezultate prikazali deskriptivno, v tabelah in v grafih.
V teoretičnem delu smo na osnovi prebrane literature, navedene v seznamu literature in virov, z metodo deskripcije razložili osnovne spremenljivke (pojme): družina s PP otroka (kot tipologija, sistem, funkcije, interakcije, odnosi, vloge, zadovoljevanje potreb), socialna mreža družine, socialna opora in njeni viri, socialna (iz/v)ključenost in stigmatizacija, spremembe in prilagoditve DOPP, proces pomoči za DOPP, sporočanje novice o PP otroka, pravice človeka in otroka, zgodnja obravnava, individualizirano načrtovanje pomoči, strokovni delavec na področju skrbi za DOPP ter informiranost DOPP in strokovnih delavcev.
7.2 Raziskovalni instrumenti in viri podatkov
Podatke za problemski sklop teoretičnega dela smo pridobili s prebiranjem strokovne literature in internetnega gradiva, ki je naveden v seznamu literature in virov.
Podatki za problemski sklop empiričnega dela so pridobljeni s kvalitativno analizo, pri kateri je poudarek na proučevanju subjektivnih doživetij posameznika in ugotavljanju pomena, ki ga posameznik pripisuje posameznim dogodkom in si prizadeva za celostno ter poglobljeno spoznavanje pojavov, v čim naravnejših razmerah in v povezavi s tem bolj konkretnimi okoliščinami. Želje, pričakovanja, interesi, potrebe in osebni pogledi ljudi, ki sodelujejo v raziskavi, nam bodo pomagali do popolnejšega spoznanja proučevanih pojavov (Vogrinc, 2008). Pri zbiranju intervjuvancev nismo imeli težav, saj so se vladne in nevladne organizacije ter društva na našo prošnjo za sodelovanje prostovoljno odzvali in nas povezali z DOPP, uporabnicami storitev in s strokovnimi delavci procesa pomoči za DOPP. Izbor
Podatki za problemski sklop empiričnega dela so pridobljeni s kvalitativno analizo, pri kateri je poudarek na proučevanju subjektivnih doživetij posameznika in ugotavljanju pomena, ki ga posameznik pripisuje posameznim dogodkom in si prizadeva za celostno ter poglobljeno spoznavanje pojavov, v čim naravnejših razmerah in v povezavi s tem bolj konkretnimi okoliščinami. Želje, pričakovanja, interesi, potrebe in osebni pogledi ljudi, ki sodelujejo v raziskavi, nam bodo pomagali do popolnejšega spoznanja proučevanih pojavov (Vogrinc, 2008). Pri zbiranju intervjuvancev nismo imeli težav, saj so se vladne in nevladne organizacije ter društva na našo prošnjo za sodelovanje prostovoljno odzvali in nas povezali z DOPP, uporabnicami storitev in s strokovnimi delavci procesa pomoči za DOPP. Izbor