Z rojstvom OPP so starši najpomembnejši nosilci odločitev in imajo ključno vlogo (Sandall, Hemmeter, Smith, McLean, 2005) pri uresničevanju novih obveznosti in nalog, pri čemer potrebujejo pomoč strokovnih delavcev (pediatri in drugi zdravniki specialisti, socialni delavci, psihologi, specialni in rehabilitacijski pedagogi, inkluzivni pedagogi, logopedi, surdopedagogi, fizioterapevti, delovni terapevti, vzgojitelji, učitelji, mobilni defektologi, individualni terapevti, defektologi, medicinske sestre in drugi) (Kodrič, 2012; Kovačič idr., 1994), ki morajo biti pravični, samokritični, razumevajoči, zaupni, demokratični, spravni (Kiehn, 1995), empatični (Broomhead, 2013a; Jurišič, 2012), opremljeni z ustreznim
strokovnim znanjem in spretnostmi ter odgovorno delujejo v prid zdravja ter blaginje DOPP (Hornby, Wickham in Zielinski, 1991).
Naloge strokovnih delavcev v procesu pomoči za DOPP so: s pomočjo intervjuja ugotoviti potrebe DOPP, oblikovati mapo obravnave in vanjo zapisovati uporabljene storitve formalne in neformalne podpore, oblikovati intervencijski načrt (Proctor idr., 1999), informirati DOPP o oblikah pomoči, ki so na voljo, jo izobraževati, koordinirati in skupaj z njo oblikovati načrt pomoči, ki se ujema s potrebo in razvojem OPP (Čačinovič Vogrinčič in Šugman Bohinc, 2000; Jager Agius, 2014; A. P.Turnbull idr., 2000). Gre za »deljeno odgovornost«, formulo za načrtovanje in zagotovitev uspešnih strategij (Wolfendale, 1993). Naloga strokovnega delavca je tudi, da evalvira uspešnost pomoči (Bruder, 2001).
Odnos strokovnega delavca do DOPP mora biti oseben in aktiven, potekati tukaj, zdaj, od zakaj h kako in usmerjen iz sedanjosti v prihodnost. Vsebovati mora konkretna in usmerjajoča navodila, DOPP opogumljati (Čačinovič Vogrinčič in Šugman Bohinc, 2000) in z njo vzpostaviti partnerstvo (Brady, Holt in Whelan, 2017; Novljan, 2004). S sodelovanjem vseh članov DOPP (Dunst, Trivette, in Hamby, 2007; Novak, 1995; Raver in Childress, 2015) mora strokovni delavec spoštovati posameznikovo dostojanstvo (Stres, 2011), s svojim znanjem in sposobnostmi se mora odzivati na dinamiko DOPP, upoštevati otrokove pravice (Pavlović, Vršnik Perše in Rutar, 2007), zagotoviti spoštovanje OPP in jim zagotavljati enake možnosti, spodbujati zmožnost po izpolnitvi smisla življenja DOPP (Frankl, 1992) ter vplivati na izboljšanje kakovosti njihovega življenja (Epley, Summers in Turnbull, 2011).
Glede na to, kako strokovni delavec opredeljuje svojo vlogo, se oblikuje njegov odnos do DOPP, kar vpliva na doseganje dogovorov oziroma ciljev (Scullion, 1999). Sprva je sodelovanje zelo intenzivno, kasneje pa se prilagaja potrebam posamezne DOPP (Kovačič idr., 1994). Strokovni delavec mora biti odprt, spoštljiv, pozitiven in strokoven (Raver in Childress, 2015), jasen pri utemeljitvah, zavedati se lastnih omejitev, biti sposoben sprejemati odločitve in za to prevzeti odgovornost (Kovačič idr., 1994) ter razvijati svoje komunikacijske spretnosti, saj primeren strokovni žargon v dialogu z DOPP pomaga soustvarjati rešitve (Hlačar, 2016; Jurišič, 2012; Ray idr., 2009; Vodeb Bonač, 2010). Poznati in razumeti mora družino kot sistem (Skynner in Cleese, 1994), spoštovati njeno edinstvenost, moč, sposobnost odločanja (Hanson in Lynch, 1995), vrednote in prednostne naloge DOPP, spodbujati dobro počutje, kompetence in zdrave interakcije staršev OPP (Dunst, 2001; Keilty, 2010), prepoznati in slišati potrebe ter želje vseh članov DOPP in se zavzemati za njihovo uresničevanje, oblikovati mora pristen komunikacijski krog zaupanja (Hess idr., 2006; Rush in Shelden, 2011; Raver in Childress, 2015), načrtovati in slediti načrtu (Cheatham in Ostrosky, 2009) in spremljati razvoj OPP (Stuckey, 2010) za dosego optimalnih storitev za celotno DOPP (McCollum, Gooler, Appl in Yates, 2001; Rush in Shelden, 2011; Raver in
Childress, 2015) in dosego ciljev OPP (Basu, Salisbury in Thorkildsen, 2010; Sandall idr., 2005).
Pri zagotovitvi optimalnih pogojev pomoči se Golbrunner (v Čačinovič Vogrinčič, 2006) zavzema za princip dvotirne pomoči DOPP, za konkretno pomoč in razreševanje notranjih konfliktnih struktur, v nasprotju s tem G. Čačinovič Vogrinčič (2006) vidi smiselnost v odgovornosti ene osebe. Strokovni delavec za DOPP je pogosto postavljen pred odločitve, ki presegajo njegovo individualno etično višino, poznavanje in upoštevanje etičnega kodeksa pa ga podpre pri odločitvah, kaj je prav in kaj ne, ga razbremeni odgovornosti (Trstenjak, 1996) in usmerja k načinom doseganja standardov najvišje oskrbe in izpolnjevanja individualnih potreb članov DOPP. Timu strokovnih delavcev etični kodeks34 služi kot opora pri oblikovanju moralnih stališč, je vir znanja in refleksije (Grbec, 2003).
4.4.1 Timsko delo
Tim strokovnih delavcev s pozitivno komunikacijo, doslednostjo in delitvijo vlog združuje poglede, spretnosti (Byington in Whitby, 2011; Davis in Gavidia-Payne, 2009; Raven in Childress, 2015; Rozman, 1993), misli, čustva (Kobolt in Jerebič, 2002), spoštovanje, odprtost, sprejemanje (Tremblay, 2007), znanje in veščine (Raver, 2009) za reševanje istega problema posamezne DOPP. Pri tem so potrebni delitev nalog, sledenje, sodelovanje in fleksibilnost ter evalvacija (Raven in Childress, 2015), kar pozitivno vpliva na kakovost storitev pomoči (King idr., 2009; Gebhardt, Schwab, Krammer in Gegenfurtner, 2015). Pri vseh odločitvah tima sodelujejo vsi člani, pri čemer imajo člani DOPP zadnjo besedo.
Uspešen tim ima koordinatorja storitev (Byington in Whitby, 2011). Posebnost je transdisciplinarni tim35, ki DOPP zagotavlja storitve, do katerih v strogi disciplinski razdelitvi ne bi prišli (Sandall idr., 2005).
Aktivno sodelovanje strokovnega delavca in DOPP dolgoročno pozitivno vpliva na opolnomočenje staršev OPP, izboljšanje kakovosti življenja DOPP, občutek varnosti, vrednosti, samozaupanja, samospoštovanja, bolje razumejo sebe in druge (Trivette in Dunst,
34 Deluje v prid človekovih pravic, zaščite dostojanstva in osebne integritete, pri individualizirani pomoči, aktivnejši vlogi OPP in DOPP v procesu pomoči. Obstoji sedem mednarodnih etičnih načel za strokovnjake pri delu z OPP in drugimi ranljivimi skupinami, ključna pa so: 3) lajšanje trenutnega razvoja in skrb za dosego optimalnih potencialov na vseh ravneh; 4) zagotavljanje pomoči, zaščite, oskrbe ter rehabilitacije za odpravo težav; 6) nasprotovanje diskriminaciji, zatiranju in izkoriščanju ter ohranjanje otrokovih pravic in 7) ohranjanje osebne in strokovne neoporečnosti, razvijanje spretnosti in znanj, sodelovanje s strokovnjaki, spremljanje kakovosti storitev in prispevanje k razvoju (Schmit, 1998).
35 Sestoji iz strokovnih delavcev različnih disciplin (Bruder, 2010), ki združujejo znanje, veščine in pristope različnih strok in s skupnimi cilji uspešno stremijo h krepitvi njihovih kompetenc, razvoju OPP (Katzenbach in Smith, 1993), po drugi strani pa je lahko neuspešen zaradi različnih prioritet strokovnih delavcev, neenakomerne porazdelitve dela, predsodkov med poklici, ovir besednjaka in organizacijskih ovir (Tremblay, 2007).
2004; Wolery in Hemmeter, 2011), OPP dosega svoje potenciale, boljše odnose med sorojenci, okolica pa postaja bolj informirana (Novak, 1995). DOPP je treba spodbujati, da se sama odloči glede storitev in intenzitete svoje neposredne vključenosti (Raver in Childress, 2015). Če strokovni delavec nima dobrega odnosa z DOPP ali je premalo opremljen z ustreznimi informacijami s področja skrbi za nudenje ustrezne pomoči in zadovoljevanje potreb DOPP (Morley, Bailey, Tan in Cooke, 2005) ali če se strokovni delavci ne povezujejo med seboj (Molinari in Freeborn, 2006), so spremembe v razvoju OPP nemogoče (Zhang in Bennett, 2001).