Pred in po izvedenem treningu sem z namenom primerjave začetne ter končne ocene preverila funkcioniranje otrok na področjih, ki so bila vključena v trening tj. področju fonološkega zavedanja, orientacije in grafomotorike s sedmimi podtesti Testa fonološkega zavedanja (Magajna, 1994), enim podtestom ACADIA testa razvoja sposobnosti (Risanje oblik) (Atkinson idr., 1971) in neformalnimi preizkusi za preverjanje orientacije in sposobnosti sledenja ravnim ter krivim črtam.
57
Primerjava rezultatov začetne in končne ocene je omogočila oceno napredka otrok ter s tem oceno uspešnosti izvedenega treninga. V nadaljevanju je za vsakega posameznega otroka tabelarno in opisno predstavljena primerjava rezultatov pred ter po izvedenem treningu.
10.3.1 Rezultati Testa fonološkega zavedanja
V sklopu Testa fonološkega zavedanja je bilo izvedenih 7 podtestov (zlogovanje, ugotavljanje prvega glasu v besedi, ugotavljanje zadnjega glasu v besedi, razlikovanje prvega glasu v besedi, identifikacija glasu m, slušna analiza in slušna sinteza).
Tabela 5: Primerjava individualnih rezultatov otrok na Testu fonološkega zavedanja pred in po treningu.
Legenda:
ZO: začetna ocena, izvedena pred treningom
KO: končna ocena, izvedena po treningu
S primerjavo rezultatov pred in po izvedenem treningu, prikazanih v Tabeli 5, lahko ugotovimo, da so vsi otroci napredovali na področju fonološkega zavedanja, saj so ob končnem ocenjevanju dosegli precej več točk kot pri ocenjevanju, izvedenem pred treningom. Deček A je svoj rezultat izboljšal za kar 55 %, deček B za 33 %, deklica C za 48 % in deklica D za 45 %.
Deček A je tako pri začetni kot končni oceni dosegel najnižji rezultat. Med treningom je dosegel največji napredek. Pri začetni oceni so bili njegovi odgovori večkrat nepremišljeno podani z ugibanjem. Pri končni oceni je odgovore podajal na podlagi premisleka. Če ni vedel odgovora, je povedal, da ne ve. Največji napredek je dosegel na področju zlogovanja. Na področju slušne sinteze in analize napredka ni dosegel. Usvojil je strategijo zlogovanja s ploskanjem in določanjem števila zlogov s pomočjo konkretnih pripomočkov (kock). Napredoval je tudi pri določanju začetnega in končnega glasu. Pri končnem ocenjevanju je ustrezno določil začetni glas skoraj v vseh primerih.
58
Deček B je tako pri začetni kot končni oceni dosegel najvišji rezultat. Na vprašanja je odgovarjal suvereno in v prepričanju, da je njegov odgovor pravilen. Pri začetni oceni je imel največ težav z zlogovanjem, saj še ni imel razvite ustrezne strategije zlogovanja in preštevanja zlogov. Med treningom je usvojil strategijo zlogovanja s ploskanjem in določanja števila zlogov s pomočjo sprotnega odpiranja prstov. Je edini otrok v vzorcu, ki je že pred treningom uspel izvajati slušno sintezo in analizo. Fonološko zavedanje sem zato opredelila kot njegovo močno področje. Med treningom so se mu na tem področju postavljale višje zahteve. Namesto določanja začetnega in končnega glasu so se vaje navezovale na področje slušne analize ter sinteze glasov v besedo. Pri končnem ocenjevanju je dosegel vse možne točke.
Deklica C je med treningom dosegla velik napredek. Pri začetni oceni je ustrezno zlogovala večino besed, vendar je napačno opredelila število zlogov. Pravilno je določila začetni glas v vseh besedah z izjemo besede, ki se začne na glas n (noga). Zadnji glas je določala s strategijo poskušanja. Ob končnem ocenjevanju je ustrezno določila začetni in končni glas v vseh besedah.
Usvojila je strategijo zlogovanja s ploskanjem in določanja števila zlogov s pomočjo sprotnega odpiranja prstov. Velik napredek je dosegla tudi na področju slušne analize in sinteze glasov v besedo, saj ti dve veščini pred treningom še nista bili razviti.
Deklica D je prav tako dosegla velik napredek na področju fonološkega zavedanja. Pri začetni oceni je ustrezno zlogovala večino besed, vendar je napačno opredelila število zlogov. Pravilno je določila začetni glas v vseh primerih, medtem ko zadnjega glasu ni prepoznala v nobenem primeru. Pri končni oceni je zadnji glas prepoznala skoraj pri vseh besedah, z izjemo besede dobro, kjer je kot zadnji glas določila glas r. Usvojila je strategijo zlogovanja s ploskanjem in določanja števila zlogov s pomočjo sprotnega odpiranja prstov. Napredovala je tudi na področju slušne analize kratkih besed.
10.3.2 Rezultati podtesta ACADIA testa razvoja sposobnosti - Risanje oblik Eden izmed instrumentov, uporabljen za oceno otrokovih grafomotoričnih spretnosti, je bil podtest Acadia testa razvoja sposobnosti, in sicer podtest Risanje oblik. Pri tem podtestu se je od otroka pričakovalo, da v prostor poleg že narisane oblike nariše dve ali več enakih oblik.
Ocenjevala se je zgolj najboljša oblika. Pri vsaki postavki je otrok lahko dosegel eno točko, če je bila njegova risba iste oblike, zaprtih linij in vsaj ¾ celotne velikosti prvotne. Število vseh možnih točk je bilo 8. V Tabeli 6 so prikazani rezultati posameznega otroka z opisom doseganja zahtev pri posamezni postavki pred(začetna ocena) in po treningu (končna ocena).
Tabela 6: Primerjava individualnih rezultatov otrok na podtestu Risanje oblik pred in po treningu.
Število doseženih točk in opis doseganja zahtev pri posamezni postavki
Otrok A Otrok B Otrok C Otrok D
59
60 Legenda:
ZO: začetna ocena, izvedena pred treningom
KO: končna ocena, izvedena po treningu
Iz primerjave rezultatov pred in po izvedenem treningu, prikazanih v Tabeli 6, lahko povzamemo, da so vsi otroci napredovali na področju risanja oblik tj. na področju grafomotorike in vizualno-motorične koordinacije, saj so ob končnem ocenjevanju dosegli več točk kot pri ocenjevanju, izvedenem pred treningom.
Deček A je bil pri začetni oceni nenatančen. Pri risanju je hitel. Soočal se je z več težavami, kot je razlikovanje med ostrim in ukrivljenim kotom, ohranjanje ustrezne velikosti in razmerij.
Potreboval je veliko usmerjanja in spodbud, saj mu je naloga predstavljala velik izziv. Pri končni oceni je svoj rezultat precej izboljšal. Naloge je reševal bolj zbrano in sproščeno, saj je vedel, kaj se od njega pričakuje. Še vedno je imel težave z usmerjenostjo oblike. Pri 3. in 4. postavki pa še vedno ni prepoznal razlike med dvema sekajočima se črtama, v enem primeru vodoravne in horizontalne, v drugem primeru pa dveh poševnih črt v obliki črke x.
Deček B je pri začetni oceni pokazal izrazito okorne grafomotorične spretnosti. Njegove risbe so bile tako neustrezne oblike kot velikosti, linije pa v več primerih odprte. Dosegel ni nobene težavo spretno odpravila. Dosegla je skoraj vse točke z izjemo točke pri postavki z obliko romba, ki ga je narisala napačno usmerjenega.
Deklica D je pri začetni oceni zelo hitela. Že narisano obliko je pogledala zgolj enkrat. Največ težav je imela z zapiranjem linij. V času treninga je to težavo v veliki meri odpravila. Pri končni oceni je nalogo reševala veliko bolj zbrano. Svojo risbo je med risanjem večkrat primerjala z začetno obliko. Dosegla je izrazito boljši rezultat v primerjavi z začetno oceno.
10.3.4 Rezultati neformalnega preizkusa risanja ravnih in krivih črt
Neformalni preizkus risanja ravnih in krivih črt je predvideval ocenjevanje grafomotorike na treh področjih, in sicer sposobnost sledenja ravnim in krivim linijam, samostojno risanje ravnih črt med dvema točkama in nadaljevanje vzorca. Preizkus je omogočil tudi neposredno opazovanje nekaterih drugih spretnosti, kot sta na primer drža pisala in uravnavanje pritiska na podlago.
Tabela 7: Primerjava individualnih rezultatov otrok na neformalnem preizkusu Risanje ravnih in krivih črt pred in po treningu.
61 Legenda:
ZO: začetna ocena, izvedena pred treningom
KO: končna ocena, izvedena po treningu
S primerjavo rezultatov pred in po izvedenem treningu, prikazanih v Tabeli 7, lahko ugotovimo, da so vsi otroci napredovali na področju grafomotorike (sledenje liniji, risanje ravnih in krivih črt, nadaljevanje vzorca v črtovje), saj je bilo odstopanje od črte pri končni oceni manjše v primerjavi z odstopanjem pri začetni oceni.
Deček A je na področju grafomotorike imel največ težav. Pred treningom se je izogibal vaj v obliki papir-svinčnik. Tako pri začetni kot končni oceni je pisalo držal neustrezno in v risanje vlagal veliko truda. Pri začetni oceni je imel veliko težav že s pričetkom reševanja, saj ni vedel, kako se lotiti nadaljevanja vzorca. Njegova orientacija na delovni površini je bila izrazito šibka.
Oblika vzorca je bila v obeh primerih nadaljevanje vzorca cik-cak oblike, saj pri vijugah ni upošteval ukrivljenosti. Vzorec je narisal povsem izven črtovja v razdalji 2 centimetra od črtovja.
Njegov pritisk na podlago je bil izredno močan. Pri končni oceni se je v večji meri držal znotraj črtovja. Pri vijugah je upošteval ukrivljenost linije. Vidno se je izboljšal tudi njegov pritisk na podlago.
Deček B je bil pri začetni oceni pri risanju črt hiter in površen. Pisalo je držal tik ob konici in med sledenjem liniji pogosto dvigoval pisalo od delovne površine ter spreminjal usmerjenost papirja. Njegov pritisk na podlago je bil izredno močan. Po končanem treningu je uspešno uravnaval pritisk na podlago. Odstopanje od črte se je v povprečju zmanjšalo. Pri samostojnem risanju ravne črte med dvema točkama se je odstopanje sicer nekoliko zvišalo, vendar ocenjujem, da je to posledica hitenja. Tudi sam je po končni oceni povedal, da je hitel in da bi se lahko bolj potrudil.
Deklica C je že pred treningom imela razvit ustrezen prijem. Pri sledenju črti je bila natančna in ni odstopala za več kot dva milimetra. Pri samostojnem nadaljevanju vzorca je iz črtovja odstopala do 1 centimeter. Njen pritisk na podlago je bil izrazito močan. Po treningu je bil njen pritisk ustrezen. Iz črtovja je odstopala le še pol centimetra.
Deklica D je imela več primanjkljajev tako na grobomotoričnem kot finomotoričnem področju.
Njena grafomotorika je bila zelo okorna, prijem pisala pa neustrezen. Njena orientacija na delovni površini je bila izrazito šibka. Pri začetni oceni je pri sledenju črti odstopala do 5 mm, pri nadaljevanju vzorca pa do 15 mm. Pritisk na podlago je bil izredno premočan. Pri končni oceni je bil pritisk na podlago ustrezen. Njeno odstopanje iz črtovja se je zmanjšalo. Velik napredek je bil opazen tudi pri orientaciji na delovni površini.
10.3.5 Rezultati neformalnega preizkusa orientacije
Neformalni preizkus orientacije je predvideval oceno otrokove orientacije v prostoru in na ploskvi. Pri preizkusu se je od otroka pričakovalo, da sledi navodilom in pri tem upošteva
62
navideznim branjem (pripovedovanje zgodbe ob sprotnem sledenju besedila v otroški knjigi) in reševanjem naloge v reviji Cicido, s čimer smo pridobili pomembne podatke glede orientacije na ploskvi in otrokovega razumevanja, kako beremo ter pišemo.
Tabela 8: Primerjava rezultatov otrok na neformalnem preizkusu Orientacija (obvladovanje ključnih orientacijskih pojmov).
Legenda:
ZO: začetna ocena, izvedena pred treningom
KO: končna ocena, izvedena po treningu
: v prostoru
: na ploskvi
+: otrok je ustrezno določil prostorski odnos
/ : otrok je napačno določil prostorski odnos
Iz Tabele 8 je razvidno, da so vsi otroci med treningom bistveno napredovali, saj so pri končni oceni dosegli bistveno boljši rezultat v primerjavi z začetno oceno. Velik napredek je bil mogoče opaziti tako pri razumevanju prostorskih odnosov v prostoru in na ploskvi, kakor tudi pri razumevanju smernosti branja ter pisanja.
Deček A je pri začetni oceni ustrezno določil nekatere prostorske odnose med subjekti v prostoru (v, na, pod, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, prvi, zadnji), pri drugih je nalogo reševal s poskušanjem. Ni še razlikoval med za in pred. Napačno je določal subjekte v položaju med in nad. Med desno in levo stranjo še ni razlikoval tako na sebi kot v prostoru. Največ težav je imel z
Obvladovanje ključnih orientacijskih pojmov
63
orientacijo na ploskvi, kjer ni prepoznal sredine, leve in desne strani. Razlikoval je zgolj med zgoraj in spodaj. Naloge je začel reševati na sredini lista. Z branjem knjige je pričel na sredini teksta in ni sledil ustrezni smeri od levo proti desni, temveč je naključno preskakoval s prtom od besede do besede. Pri končni oceni je ustrezno določil vseh dvanajst prostorskih odnosov v prostoru. Razlikoval je med levo in desno stranjo. Izboljšala pa se je tudi njegova orientacija na ploskvi, saj je ustrezno določil vse zahtevane položaje (levo zgoraj in spodaj, desno zgoraj in spodaj ter na sredini). Usvojil je ustrezno smernost pri pisanju in branju (od leve proti desni).
Deček B je pri začetni oceni ustrezno določil nekatere prostorske odnose med subjekti v prostoru (v, na, spredaj in zadaj). Pri drugih je bil povsem zmeden. Miško je večkrat postavil na enako lokacijo (pod mizo). Med desno in levo stranjo še ni razlikoval tako na sebi kot v prostoru. Šibka je bila tudi njegova orientacija na ploskvi, kar se je dalo opaziti že med prostim risanjem pri delu v oddelku, kjer je svojo risbo povsem neenakomerno razporedil po ploskvi tako, da jo je stisnil v desni kot spodaj, čeprav je bilo navodilo izrecno, da risbo narišejo čez celoten list. Z reševanjem nalog na delovnem listu je pričel naključno in ni sledil vrstnemu redu. Z branjem je tako kot deček A pričel na sredini teksta in ni sledil ustrezni smeri od levo proti desni, temveč je naključno preskakoval s prtom od besede do besede. Pri končni oceni je ustrezno določil deset od dvanajstih prostorskih odnosov v prostoru. Še vedno ni razlikoval med levo in desno stranjo. ploskvi ni razlikovala med levo in desno stranjo. Na ploskvi je ustrezno določila položaj zgoraj, spodaj in na sredini. Z reševanjem nalog je pričela pri prvi nalogi in tako vodoravno navzdol po nalogah ustrezno nadaljevala do konca lista. Pri pisanju in branju je sledila smernosti od leve proti desni. Tekom treninga je usvojila še preostale prostorske odnose (nad, med, levo in desno) ter pri končni oceni ustrezno določila vseh dvanajst prostorskih odnosov v prostoru.
Deklica D je pri začetni oceni ustrezno opredelila zgolj štiri prostorske odnose (v, na, pod, na sredini). Ni razlikovala med levo in desno stranjo na sebi, v prostoru in na ploskvi. Na ploskvi je ustrezno določila položaj zgoraj, spodaj in na sredini. Tako kot dečka A in B je tudi deklica C z reševanjem nalog na listu pričela povsem naključno in ni sledila vrstnemu redu nalog. Pri branju otroške knjige je sledila poteku od leve proti desni strani, vendar je njen prst potoval tudi preko sličic in ne zgolj po tekstu. Pri končni oceni je ustrezno opredelila skoraj vse prostorske odnose med subjekti v prostoru, z izjemo pozicije nad. Ustrezno je določila levo in desno stran na sebi, v prostoru in na ploskvi. Pri reševanju nalog na listu je sledila ustreznemu vrstnemu redu. Pri branju je še vedno hitela in se ni osredotočila na tekst, temveč zgolj premikala prst v ustrezni smeri.