Na podlagi neformalnega razgovora z vzgojiteljico, rezultatov ocenjevalne lestvice tveganja, opazovanja z udeležbo v oddelku in z izvedbo neformalnih preizkusov sem pridobila pomembne podatke, ki so omogočili oblikovanje začetne globalne ocene funkcioniranja otrok. Nekateri pridobljeni podatki so opisno povzeti v sklopu individualne začetne globalne ocene, drugi pa so tabelarno prikazani in opisno povzeti v sklopu primerjave začetne in končne ocene funkcioniranja otrok.
53 10.2.1 Otrok A
Otrok A je deček, ki je bil na začetku treninga star 5 let in 6 mesecev.
Dečkove grobomotorične spretnosti so dobro razvite. Izvajanje naravnih oblik gibanja je koordinirano. Ravnotežje je ustrezno razvito. Pri podajanju in lovljenju žoge nima težav. Pri zadevanju žoge v cilj pa zaradi impulzivnosti pogosto ne nameri v cilj. Rad sodeluje pri gibalnih igrah. Pri finomotoričnih dejavnostih je nespreten. Nekoordinirano izvaja drobne gibe, kot je zavezovanje vezalk, zapenjanje gumbov, sestavljanje, nizanje in natikanje predmetov. Pri rezanju s škarjami je okoren. Prijem škarij je neustrezen. Reže z oddaljenostjo več kot centimeter od črte, z zarezami. Prijem pisala je statičen triprstni. Pisalo drži tik ob konici. Pri sledenju ravni ali krivi črti večkrat dvigne pisalo, spreminja lego papirja ter od črte odstopa tudi več kot 5 mm. Pri samostojnem nadaljevanju vijuge njegov zapis odstopa tudi za več kot 2 cm od vzorca. Pritisk pisala na podlago je izredno močan. Pri podpisu se opazita napačna smer pisanja in napačna usmerjenost črk. Pri grafomotoričnih dejavnostih zelo hiti in ni pozoren na obliko zapisa oziroma potez pri risbi. Risanja ne mara. Deček določi nekatere prostorske odnose med subjekti v prostoru (v, na, pod, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, prvi, zadnji). Njegova orientacija na ploskvi je šibka.
Naloge začne reševati na sredini. Ne razlikuje med levo in desno stranjo.
Deček se samoiniciativno vključuje v dialog s svojimi vrstniki in odraslimi ter vanj tudi vabi.
Med komunikacijo ohranja očesni kontakt. V splošnem je zgovoren. Večinoma se izraža vsebinsko in gramatično ustrezno. Zaznati je občasno zamenjevanje vrstnega reda besed v povedih oziroma uporabo napačne slovnične oblike. Kadar pripoveduje o določeni temi, potrebuje dodatna vprašanja in spodbude. Razume enostavna in kratka navodila. Pri sestavljenih navodilih se zmede, pogosto pozabi sosledje navodil.
Pri igrah vidnega zaznavanja je pogosto neuspešen. Težave ima z razločevanjem med dvema podobnima simboloma ali slikama, na primer pri dejavnostih iskanja razlik med slikama. Ni pozoren na podrobnosti. Pri nalogah vidno-motorične koordinacije hiti in je površen (povezovanje pik, nadaljevanje vzorca ipd.). V primerjavi z vrstniki te dejavnosti izvaja zelo hitro. Prerisane oblike, kot so krog, trikotnik in štirikotnik, pogosto niso iste oblike, nimajo zaprtih linij ter niso enakih velikosti. Slabo si zapomni vidno podane informacije. Tudi slušno zaznavanje je šibkejše. Pogosto presliši navodilo. Dobro si zapomni največ tri zaporedoma slišane besede.
Njegove predopismenjevalne spretnosti so slabo razvite. Napačno poimenuje velike tiskane črke.
Fonološko zavedanje je šibko. Napačno zloguje in posledično napačno določi število zlogov v besedi. Prvi in zadnji glas v besedi določa zgolj s poskušanjem. Slušne sinteze in analize še ni sposoben. Pravilno šteje do deset, vendar količine ne povezuje s pravim simbolom. Preštevanje predmetov je avtomatizirano v obsegu do deset.
Deček je tako pri vodenih dejavnostih kot pri samostojnem delu oz. prosti igri izredno motorično nemiren (igra s pisali, guganje na stolu, vstajanje in hoja naokrog ipd.). Njegova pozornost je odkrenljiva. Hitro ga zmotijo zunanji dražljaji, kot sta premik predmeta v okolici, pogovor, v katerega ni vključen ipd. Pri skupinskih dejavnostih moti druge, skače v besedo, moteče rokuje s predmeti v okolici. Težave ima s čakanjem na vrsto. Velikokrat se vriva in skače v besedo, kar je pogosto vir prepira s sovrstniki. Pri nalogah ne vztraja. Je izredno tekmovalno naravnan. V vsaki igri poskuša izsiliti zmago.
54
Močna področja in interesi: groba motorika, zanimanje za vozila in risane junake (Spiderman), gusarje, igra s kockami, konstrukcijska igra.
Področja primanjkljajev oz. področja, kjer otrok potrebuje pomoč: grafomotorika, pritisk na podlago, vizualno in slušno zaznavanje, vizualno-motorična koordinacija, pozornost, čakanje na vrsto, orientacija na ploskvi, poznavanje simbolov, fonološko zavedanje.
10.2.2 Otrok B
Otrok A je deček, ki je bil na začetku treninga star 5 let in 7 mesecev.
Dečkove grobomotorične spretnosti so dobro razvite. Izvajanje naravnih oblik gibanja je koordinirano. Ravnotežje je ustrezno razvito. Žogo poda in ujame z obema rokama. Pri določenih motoričnih dejavnostih v skupini je opaziti nespretnost, npr. pri igrah v krogu. Slabo se orientira v prostoru. Večkrat daje občutek, da je zmeden, ne ve, kam se postaviti, v katero smer pričeti z izvajanjem dejavnosti. Največji primanjkljaji so na področju fine motorike in grafomotorike.
Nespretno rokuje z manjšimi predmeti (zavezovanje, zapenjanje, natikanje, sestavljanje ipd.).
Drža pisala je neustrezna, kar vpliva tudi na obliko zapisa. Roka je med pisanjem v nelagodnem položaju. Deček vlaga v pisanje/risanje s pisalom veliko truda. Pri sledenju črti odstopa tudi več kot 5 mm. Pri samostojnem nadaljevanju vzorca pa do 1,5 cm. Pri prerisovanju oblik je nenatančen. Ima šibko vizualno-motorično koordinacijo. Ne ve, kako se lotiti prerisovanja in večkrat prosi za pomoč. Pri prerisovanju enostavnih oblik je opaziti, da zanemari velikost in usmerjenost lika. Pri risanju v omejen prostor črte segajo izven roba tudi do 2 cm. Njegov pritisk je izredno močan. Pri podpisu so črke usmerjene v napačno smer in se prekrivajo. Zaradi šibke orientacije na ploskvi/listu je risba neenakomerno razdeljena po listu (stisnjena skupaj).
Dejavnosti, ki zahtevajo grafomotorično aktivnost, odklanja. Določi nekatere prostorske odnose med subjekti v prostoru (na, v, za, spredaj, zadaj). Napačno uporablja predloga pod in nad. Ne razlikuje med levo in desno stranjo ter zgoraj in spodaj na ploskvi.
Deček se samoiniciativno vključuje v dialog s svojimi vrstniki in odraslimi ter vanj tudi vabi.
Med komunikacijo ohranja očesni kontakt. V splošnem je zgovoren. Izraža se vsebinsko in gramatično ustrezno. Njegovo besedišče je bogato. Razume enostavna in kratka navodila. Pri sestavljenih navodilih se zmede, pogosto pozabi sosledje navodil.
Pri igrah vidnega zaznavanja je pogosto neuspešen. Težave ima z razločevanjem med dvema podobnima simboloma ali slikama, na primer pri dejavnostih iskanja razlik med slikama. Ni pozoren na podrobnosti. Pri nalogah vidno-motorične koordinacije hiti in je površen (povezovanje pik, nadaljevanje vzorca ipd.). V primerjavi z vrtniki te dejavnosti izvaja zelo hitro.
Prerisane oblike kot so krog, trikotnik in štirikotnik, pogosto niso iste oblike, nimajo zaprtih linij ter niso enake velikosti. Slabo si zapomni vidno podane informacije. V individualni situaciji slušno zaznavanje ne predstavlja težav. V pravilnem vrstnem redu ponovi sklop 5-ih črk in 4-ih besed. Pri delu v skupini je zmeden, ni sposoben slediti slušno podanim informacijam (npr.
navodilom, brani pravljici).
Deček pravilno šteje do 100 in ustrezno prireja 1-1. Prepozna in pravilno poimenuje števke do deset ter vse črke abecede. Pri zapisovanju simbolov (števk, črk, likov) piše oziroma riše zrcalno.
Fonološko zavedanje je ustrezno razvito. Pravilno zloguje in določi število zlogov v besedi, tudi če je ta večzložna. Prepozna prvi in zadnji glas v besedi. Pravilno glaskuje in izvede slušno sintezo.
55
Deček je pri skupinskih vodenih dejavnostih pogosto zmeden. Velikokrat ne ve, kaj se od njega pričakuje, kljub večkratnim ponovitvam dejavnosti. Ne zmore slediti sestavljenim navodilom.
Njegova pozornost je odkrenljiva predvsem pri grafomotoričnih dejavnostih, kot je risanje.
Pogosto ne upošteva navodil.
Močna področja in interesi: štetje, govorno-jezikovno področje, fonološko zavedanje, družabne igre.
Področja primanjkljajev oz. področja, kjer otrok potrebuje pomoč: orientacija na ploskvi, grafomotorika, finamotorika, vizualno-motorična koordinacija, pozornost pri delu v skupini, sledenje navodilom.
10.2.3 Otrok C
Otrok A je deklica, ki je bila na začetku treninga stara 5 let in 11 mesecev.
Dekličine grobomotorične spretnosti so dobro razvite. Izvajanje naravnih oblik gibanja je koordinirano. Ravnotežje je ustrezno razvito. Žogo poda in ujame z obema rokama. Pri zadevanju cilja ni natančna, ne oceni razdalje. Težave se pojavijo predvsem pri delu v večji skupini. Deklica s težavo sledi navodilom za izvajanje grobomotoričnih dejavnosti. Hitro se zmede in ne ve, kaj se od nje pričakuje. Na področju fine motorike je nekoliko okorna in počasnejša, vendar te težave niso izstopajoče. Ne mara iger s kockami in sestavljankami. Drža pisala je ustrezna. Pri sledenju črti je natančna in ne odstopa za več kot dva milimetra. Njen pritisk na podlago je premočan.
Večkrat se zgodi, da preluknja podlago. Pri rezanju je nenatančna. Od črte odstopa tudi za več kot dva centimetra. Enostavne vzorce uspe nadaljevati z ohranjanjem oblike, enostavne oblike pa prerisuje tako, da upošteva velikost in usmerjenost lika. Določi nekatere prostorske odnose med objekti na ploskvi in v prostoru (na, pod, v, za, pred, za, prvi, zadnji, na sredini). Med levo in desno stranjo še zamenjuje.
Deklica je v socialnih odnosih nekoliko zadržana. Samoiniciativno ne vzpostavlja kontakta z drugimi osebami. Raje čaka, da jo drugi ogovorijo. V individualni situaciji je zgovornejša. V večji skupini se ne izpostavlja (ne dviguje rok, ne daje pobud za igro). Večkrat deluje zasanjano.
Pri igrah vidnega in slušnega zaznavanja je pogosto neuspešna. S težavo razlikuje med dvema podobnima slikama/simboloma in s težavo išče razlike med slikami. Ni pozorna na podrobnosti.
Težko sledi navodilom. Njena pozornost je hitro odkrenljiva. Težko ohranja koncentracijo, ko se od nje zahteva poslušanje. Pri poslušanju zgodb, pravljic je povsem nepozorna in dekoncentrirana. Ne zapomni si skoraj nobenega podatka. Ves čas skupinske dejavnosti se ozira okoli, dogajanja ne spremlja. Pri ponavljanju zaporedja številk, pravilno ponovi sklop treh števil.
Pri zapomnitvi besed je število ponovljenih enot prav tako tri.
Deklica pravilno šteje do deset in prireja 1-1 do števke 5. Simbolov za številke in črke ne prepoznava z izjemo črk svojega imena. Svoje ime tudi ustrezno zapiše. Pravilno zloguje tudi težje, večzložne besede. V večini primerov napačno prešteje število zlogov. Pravilno prepozna začetni glas besede. Zadnjega glasu še ne prepozna. Naloge rešuje z ugibanjem. Prav tako še ne zmore slušne sinteze in analize.
Močna področja in interesi: motiviranost za individualno delo, igra z oblekami in punčkami, natančnost.
Področja primanjkljajev oz. področja, kjer otrok potrebuje pomoč: slušna pozornost, koncentracija, sledenje navodilom, poznavanje simbolov, fonološko zavedanje.
56 10.2.4 Otrok D
Otrok D je deklica, ki je bila na začetku treninga stara 5 let in 10 mesecev.
Dekličine grobomotorične spretnosti so dobro razvite. Koordinirano izvaja naravne oblike gibanja. Ustrezno soročno ujame in poda žogo. Pri zadevanju cilja z žogo je nespretna. Pred podajo ne nameri in ne oceni razdalje. Pri metanju žoge v cilj ne zadane v nobenem od desetih poskusov. Pri motoričnih dejavnostih v skupini je pogosto zmedena, kar je povezano s težavo sledenja navodil. Pri finomotoričnih dejavnostih je okorna. Zaradi hitenja tudi nenatančna. Pri sledenju črti se odmika tudi za več kot 5 mm. Drža pisala je neustrezna – statičen triprstni prijem.
Pritisk na podlago je premočan. Pri rezanju s škarjami je prav tako okorna – napačen prijem, delanje zarez. Ustrezno zapiše svoje ime. Slabo se orientira v prostoru in na ploskvi. Napačno uporablja večino predlogov. Med levo in desno stranjo še zamenjuje.
Deklica se vključuje v dialog s svojimi vrstniki in odraslimi ter vabi v odnos. V splošnem je zgovorna. Njena stavčna struktura je pogosto napačna. Prisoten je nepovezan govor. Nenehno preskakuje iz ene teme na drugo. Težave ima s sledenjem temi pogovora, saj med pogovorom bega z mislimi. Pogoste so asociativne misli. Velikokrat postavlja vprašanja, ki niso tematsko povezana in s tem moti delo v skupini. Težave ima tudi s sledenjem navodil in pravil. Velikokrat ne ve, kaj se od nje pričakuje.
Neuspešna je pri igrah vidnega in slušnega spomina. Težave ima z razločevanjem med dvema slikama/simboloma. Ni pozorna na podrobnosti. Pri nalogah vidno-motorične koordinacije hiti in je površna (povezovanje pik, nadaljevanje vzorca ipd.). S težavo sledi branju pravljic, saj je z mislimi pogosto povsem drugje.
Deklica pravilno šteje in prireja 1-1 do 20. Pozna nekatere simbole za števila. Simbolov za črke, z izjemo črk svojega imena, še ne prepozna. Priklic besed oziroma razumevanje konceptov je zelo šibko (sadje, hrana, šport ipd.). Pravilno zloguje dvozložne in nekatere trizložne besede ter prepozna začetni glas v besedi. Zadnjega glasu ne sliši v nobenem primeru. Pogosto popači besede, kar ji otežuje prepoznavo glasov. Težave ima z razlikovanjem podobnih glasovnih vzorcev v besedi. Slušne sinteze in analize še ni sposobna.
Močna področja in interesi: matematika, likovna umetnost, igra vlog, punčke, oblačila, risani junaki.
Področja primanjkljajev oz. področja, kjer otrok potrebuje pomoč: orientacija, stavčna struktura, grafomotorika, fonološko zavedanje, usmerjanje pozornosti in vztrajnosti, sledenje navodilom, vizualno-motorična koordinacija, poznavanje simbolov.