Če povzamemo značilnosti in primanjkljaje učenca MK, ki smo jih razbrali iz učenčeve dokumentacije in iz testiranja s SNAP preizkusom, ugotovimo, da se je učenec srečeval z lažjimi specifičnimi aritmetičnimi učnimi težavami in sočasno s težjimi motnjami branja in pisanja (disleksijo in disortografijo) ter z motnjami pozornosti in koncentracije. Učenec je imel povprečno razvite številske predstave, prav tako je uspešno avtomatiziral algoritme pisnega računanja. Pri učencu so bili opazni primanjkljaji pri priklicu matematičnih izrazov iz dolgotrajnega spomina ter težave v zaporednem mehaničnem pomnjenju. Učenec je imel zelo nizko motivacijo za učno delo.
Učenka UJ
Učenka UJ je bila rojena oktobra 2002. V času obravnave je živela v družinski hiši s starši, dvema sestrama in starimi starši. Starša sta bila oba zaposlena. Starši so se zelo redko udeleževali pogovornih ur in roditeljskih sestankov. Iz poročil preberemo, da niso nadzirali njenega domačega dela za šolo in ji pri tem niso mogli pomagati. Učenko so spodbujali k samostojnosti in odgovornosti. Učenka je živela v družini z nizkim socio-ekonomskim statusom in je imela s strani MIZK subvencionirano celotno šolsko prehrano.
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
zmerne težave pomembne težave dosežek učenca
67
Učenka je obiskovala dopolnilni pouk iz matematike od 4. razreda. Iz poročil razberemo, da so učiteljice v 4. in 5. razredu opozarjale na učenkine težave na področju matematike, in sicer na šibko številsko predstavljivost (zapis z desetiškimi enotami, predhodnik, naslednik, urejanje, branje in zapisovanje večjih števil, ocenjevanje rezultatov), neusvojen postopek deljenja, nerazumevanje delov celote (izračunati del celote ali celoto, če je dani del celote), pretvarjanje sosednjih merskih enot, reševanje nalog s sklepanjem iz enote na množino in obratno ter reševanje sestavljenih besedilnih nalog. Zabeleženo je še bilo, da je bilo pri UJ moč opaziti občasno čustveno nestabilnost (bila je prepirljiva, vzkipljiva, ukazovalna …) in občasno je motila pouk. Učenka je bila usmerjena v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP, kot učenka s PPPU, šele novembra 2014, ko je bila v 7. razredu, saj je postopek tekel več kot leto dni. Dodelili so ji dve uri učne pomoči. Iz strokovnega mnenja smo razbrali, da so pri učenki ugotovili globalno povprečno intelektualno učinkovitost, ki je bila povprečna na nebesednem in nizko povprečna na besednem področju funkcioniranja.
Znižano je imela usmerjeno pozornost in zmožnost miselne koncentracije, sposobnost osnovnih računskih operacij in sposobnost diferenciacije bistvenega od postranskega.
Razberemo še, da so ugotovili še notranjo negotovost in impulzivnost, kar je dodatno zniževalo dekličino učno učinkovitost. Po mnenju komisije se je učenka srečevala s težjimi specifičnimi učnimi težavami na področju branja in pisanja (disleksija in disortografija) ter težjimi specifičnimi aritmetičnimi učnimi težavami. Ugotovljene so bile težave z razumevanjem matematičnih izrazov ter s priklicem aritmetičnih dejstev in pojmov iz dolgotrajnega spomina, izkazovala je tudi specifične primanjkljaje na ravni slušno-vizualnih procesov. Poštevanka pri učenki ni bila avtomatizirana. Pomagala si je s seštevanjem večkratnikov, pri čemer je bila pogosto zmotljiva. Zaradi neavtomatizirane poštevanke je imela posledično težave tudi s pisnim množenjem in deljenjem. Pri pisnem seštevanju in odštevanju je računala s pomočjo prstov. Pri deklici so bile prisotne tudi težave s točnostjo matematičnega rezoniranja, kar se je kazalo v napačni izbiri strategije reševanja matematičnih nalog in v težavah z oblikovanjem logičnih zaključkov.
Iz poročila učiteljice matematike, ki je izvajala DSP ob koncu 8. razreda, smo razbrali, da je učenka s pomočjo ur DSP in njene osebne angažiranosti na začetku leta zelo napredovala.
Največji napredek je bil viden pri obvladovanju računskih operacij z naravnimi in racionalnimi števili - ulomki. Pri tem si je zelo spretno pomagala s poštevanko, žepnega
68
računala še ni potrebovala. Pri računanju v obsegu do 20 si je še vedno pomagala s prsti. V drugi polovici leta je popustila in snovi doma ni utrjevala. Pri geometrijskih vsebinah so bile težave manj uspešno odpravljene, ker je deklica kazala težave s predstavljivostjo in orientacijo v ravnini. Učiteljica je v poročilu dodala, da je DSP poleg zmanjševanja primanjkljajev na matematičnem področju veliko pomagala pri dvigu samozavesti in zaupanju vase.
Poročila učiteljev v Osebni mapi in opazovanje učenke so pokazali, da je učenka bila v razredu sprejeta in se je dobro počutila. UJ je bila vesela deklica, ki se je pogosto impulzivno izražala. Kadar se je čutila ogroženo, je odreagirala grobo in osorno tako do sošolcev kot do učiteljev. Napake je zelo težko priznala. Njena pozornost in koncentracija sta bili šibki, a je bila vztrajna pri učnem delu in je z naporom prišla do cilja, če je bila zadeva v skladu z njenim interesom. UJ rada v razredu organizira zadeve in jih vodi.
Test SNAP oz. Profil ocene posebnih potreb je pri učenki UJ pokazal na slabše sposobnosti slušnega predelovanja informacij in na težave zaporedne predelave informacij.
Tabela 10 Ocena zaznavnih sposobnosti in primanjkljajev izdelana s testom SNAP – Profilom ocene posebnih potreb za učenke UJ
Podtest Področje ocenjevanja Dosežek Analiza dosežka Primanjkljaj P 5: Prerisovanje likov Težave z vidnim
zaznavanjem,
P 9: Vidni spomin težave z delovnim (vidnim) spominom
69