Če povzamemo značilnosti in primanjkljaje učenke SŠ, ki smo jih razbrali iz učenkine dokumentacije in iz testiranja s SNAP preizkusom, ugotovimo, da se je učenka srečevala z lažjimi do zmernimi specifičnimi aritmetičnimi učnimi težavami in diskalkulijo, ob tem še z motnjami branja in pisanja (disleksijo in disortografijo). Imela je slabo razvite številske predstave in velike težave pri avtomatizaciji aritmetičnih dejstev in postopkov. Učenka je šibkejši priklic podatkov iz spomina kompenzirala z razvojno nižjimi strategijami, vizualnimi oporami in z žepnim računalom. Pri učenki so bili zaznani vizualno-spacialni primanjkljaji.
Učenka je bila motivirana za učenje in je uspešno uporabljala vizualne opore.
Učenka MS
Učenka MS je bila rojena oktobra 2001. V času obravnave je živela v družinski hiši s starši in starejšo sestro. Starša sta bila oba zaposlena. Učenka je bila ljubljena s strani staršev in mama ji je bila največja vzornica, ki ji je pri delu pomagala, svetovala in jo vodila. Starši so redno sodelovali s šolo. Učenka je živela v družini z nizkim socio-ekonomskim statusom in je imela s strani MIZK subvencionirano celotno šolsko prehrano.
0 5 10 15 20 25
zmerne težave pomembne težave dosežek učenke
74
Učenka je bila vključena v dopolnilni pouk pri matematiki od 1. razreda. Iz zapisov poročil razredničarke v 2. razredu smo razbrali, da učenka ni imela razvitih številskih predstav v številskem obsegu do 100 (velike težave ji je povzročalo štetje naprej in nazaj) in si je pomagala s stotičnim kvadratom in številskim trakom. Temu so sledile težave pri seštevanju in odštevanju brez prehoda v številskem obsegu do 100. Razredničarka je v poročilo še zapisala, da je učenka pri vsaki uri matematike potrebovala pogosto ob sebi učiteljico, saj sama ni znala rešiti nalog. V poročilu smo zasledili tudi opažanje, da je bila njena koncentracija šibka, pogosto ni razumela navodil, občasno ni izdelala domače naloge.
V izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo je bila usmerjena kot učenka 3. razreda, novembra 2009, kot dolgotrajno bolan učenec in kot učenec s PPPU. Z odločbo sta ji pripadli dve uri DSP za premagovanje primanjkljajev, ovir oz.
motenj, ki ju je izvajal specialni in rehabilitacijski pedagog in ura učne pomoči. Novembra 2012 so ji s spremembo odločbe dodelili skupaj 2 uri učne pomoči. Iz strokovnega mnenja smo razbrali, da je bila pri deklici ocenjena globalno nizko povprečna intelektualna učinkovitost; nizko povprečna na besednem in nizka na nebesednem nivoju funkcioniranja.
Na psihološkem pregledu so bile evidentne tudi motnje pozornosti in koncentracije, zaradi katerih je bila deklica tudi napotena v klinično psihološko obravnavo. Ob specialno pedagoškem pregledu so bile diagnosticirane lažje do zmerne specifične učne težave na področju branja in pisanja (disleksija in disortografija) ter zmerne specifične aritmetične učne težave in diskalkulija.
Specialna in rehabilitacijska pedagoginja, ki je učenki nudila 2 uri DSP kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, je pri učenki ugotovila slabši semantični spomin, kar se je kazalo v težavah s priklicem matematičnih izrazov in dejstev (poimenovanje likov ...). Ugotovljene so bile težave povezane z aritmetičnimi postopki (seštevanje in odštevanje - predvsem prehodi med deseticami) in razvojna diskalkulija, ki se je kazala pri težavah z dojemanjem števil (urejanje številske vrste) in aritmetičnih operacij. Kaže vizualno-spacialne primanjkljaje, ki se odražajo predvsem pri orientaciji na ploskvi/v zvezku (zapis najprej enic, potem desetic). Zaradi utrudljivosti in hitrega upada pozornosti so bili njeni rezultati slabši od pričakovanih. Specialna in rehabilitacijska pedagoginja je učenki pomagala z veliko konkretnega materiala in barvnimi vizualnimi oporami. Ugotovila je, da si je učenka pogosto ustvarila svoj način reševanja nalog, ki pa vedno ni bil najbolj ustrezen (manj
75
uspešen). Potrebovala je veliko vaje in utrjevanja, da je določen postopek razumela in usvojila, pa še potem je bilo pozabljanje hitro, tako da je bilo potrebno nenehno ponavljanje.
V 6. razredu je po preverjanju ustreznosti usmeritve, od novembra 2011, učenka prejemala dve uri učne pomoči. V višjih razredih so se težave s številskimi predstavami nadaljevale.
Imela je velike težave z razumevanjem mestnih vrednosti, z zaokroževanjem (na desetice je zmogla zaokroževati le s pomočjo številskega traku, v 6. razredu je uspešno zaokroževala brez pripomočka, vendar brez razumevanja), z enačbami (samo z vizualno oporo in brez razumevanja). Postopke pisnih računskih operacij razen deljenja je z veliko truda in ob vizualnih oporah (zapisani koraki) usvojila, vendar je bila še zmotljiva zaradi šibke vizualne pozornosti. V obsegu do 20 je še v času obravnave uporabljala prste. Postopek pisnega deljenja je utrjevala še celotni 6. razred in ga glede na poročila ni nikoli popolnoma avtomatizirala. Izvajalka DSP je v evalvacijskem poročilu za 8. razred zapisala, da je snov že zelo abstraktna, kar ji je povzročilo ogromno težav pri računanju z negativnimi števili. Nalog ni mogla reševati brez številskega traku, pripomočkov z zapisanimi pravili in računala. Delov celote ni dojela. V 5. in 6. razredu je s pomočjo modelov uspešno reševala naloge, kasneje z rutinskimi postopki brez razumevanja. V 7. razredu si je pri računskih operacijah z ulomki pomagala s kartončki, s pravili in koraki. Postopke računanja z ulomki je usvojila, vendar je zaradi slabšega pomnjenja postopek po določenem času pozabila. Velike težave je imela z besedilnimi nalogami.
Iz poročil smo razbrali, da je učenka zelo napredovala do 9. razreda. S pomočjo ur DSP in pomoči staršev ji je uspelo razviti strategije učenja in pridobiti samozavest. Poročila učiteljev v Osebni mapi in opazovanje učenke so pokazali, da se je MS v razredu dobro počutila. Ni stopala v ospredje, imela je svoj krog prijateljic, s katerima se je vedno družila. Do sošolcev, vrstnikov in odraslih je imela primeren odnos. Iz tihe deklice se je razvila v zelo zgovorno, samozavestno in skoraj vedno nasmejano dekle. Odlična je bila na področju nastopanja in gledališke igre. Učenka je bila pri delu zelo vztrajna in motivirana. Pripravljena je prihajala k uram matematike in k uram DSP ter vprašala, česar ni znala. Učitelji so še vedno opažali, da je imela občasno slabše dneve, ko je bil njen priklic znanih postopkov in dejstev zelo oslabljen in ni zmogla medsebojnih povezav.
Test SNAP oz. Profil ocene posebnih potreb je pri učenki MS pokazal na izredno velike težave na področju slušnega predelovanja informacij ter težave z zaporedji.
76
Tabela 12 Ocena zaznavnih sposobnosti in primanjkljajev izdelana s testom SNAP – Profilom ocene posebnih potreb za učenko MS
Podtest Področje ocenjevanja Dosežek Analiza dosežka Primanjkljaj P 5: Prerisovanje likov Težave z vidnim
zaznavanjem,
P 9: Vidni spomin težave z delovnim (vidnim) spominom