Če povzamemo značilnosti in primanjkljaje učenke KK, ki smo jih razbrali iz učenkine dokumentacije in iz testiranja s SNAP preizkusom, ugotovimo, da je učenka imela lažje do zmerne specifične aritmetične učne težave ter sočasno še disleksijo in disortografijo. Učenka je imela šibke številske predstave ter velike težave z avtomatizacijo postopkov zaradi težav s slušnim pomnenjem. Učenka je bila motivirana za učenje in je uspešno uporabljala vizualne opore.
Učenka NS
Učenka NS je bila rojena avgusta 2001. V času obravnave je živela v družinski hiši s starši in starejšo sestro. Starša sta bila oba zaposlena. Iz dokumentacije razberemo, da so bili starši presenečeni nad težavami hčerke v 5. razredu in so težave pripisali trenutni nezavzetosti za šolo in premalo dela. Imeli so višja pričakovanja, ki so temeljila na učno nadarjeni starejši hčeri. Starši so dokaj redno sodelovali s šolo. Učenka je živela v družini z nižjim socio-ekonomskim statusom in je imela s strani MIZK subvencionirano malico.
Učenka je dopolnilni pouk obiskovala od 5. razreda. Na resne težave pri matematiki je opozorila učiteljica v 5. razredu, ki je opazila težave na področju aritmetike (neavtomatizirana poštevanka, neusvojeni postopki pisnega odštevanja, množenja in
0 5 10 15 20 25
zmerne težave pomembne težave dosežek učenke
81
deljenja), geometrije in merjenja (obseg in ploščina lika, pretvarjanje merskih enot) in pri besedilnih nalogah vseh tipov. V izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP je bila usmerjena kot učenka 7. razreda, septembra 2013, kot učenec s PPPU. Psihološki pregled je pokazal intelektualno učinkovitost v mejah povprečja na besednem, nebesednem in globalnem nivoju funkcioniranja; vse mentalne sposobnosti pa so bile v mejah povprečja.
Iz specialno pedagoškega poročila je bilo razvidno, da je imela učenka lažje specifične učne težave na področju branja in pisanja (disleksijo in disortografijo) ter lažje do zmerne specifične aritmetične učne težave. V skladu z odločbo je pridobila 1 uro DSP, ki jo je izvajal pedagog kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj ter 2 uri učne pomoči.
Pedagoginja je v svojem evalvacijskem poročilu zapisala, da je imela učenka v 7. razredu še vedno težave z algoritmi odštevanja in deljenja in se ni spomnila pravilnih korakov ali pa je postopek usvojila in ga čez nekaj dni ni več priklicala. Podobno je pedagoginja ugotovila, da je bilo s postopki iskanja skupnega delitelja, najmanjšega skupnega večkratnika in za pravila za računanje z ulomki. V poročilu najdemo opazko izvajalke DSP, da učenka ni želela uporabljati vizualnih opor z zapisanimi koraki postopkov, čeprav brez njih ni rešila nalog. Podobni zapis smo zasledili tudi v poročilu za 8. razred, kjer je bilo navedeno, da učenka ni želela uporabljati vizualnih opor s pravili za računanje z negativnimi števili. Učenka je imela še v 8. razredu težave s številsko vrsto in ni razumela urejanja negativnih števil. Poročila so razkrivala, da je v 8. razredu imela velike težave z reševanjem izrazov s spremenljivkami, saj ji je bila ta snov preveč abstraktna. Učenka je uspešneje reševala izraze s potencami in koreni, vendar je bila še vedno zelo zmotljiva pri osnovnih računskih operacijah v obsegu do 20 in si je pomagala s preštevanjem prstov. V veliko pomoč ji je bilo žepno računalo.
Poročila učiteljev v Osebni mapi in opazovanje učenke so pokazali, da je NS bila dobro sprejeta v razredu. Učenka je bila zelo odprta, družabna in komunikativna. Učenka se je primerno obnašala in je imela primeren odnos do odraslih in sošolcev. NS je bila vesele in zgovorne narave. Pri delu se je trudila, postavljala si je cilje, ki jih je želela doseči, a je bila pri tem včasih premalo vztrajna. Učenka je izstopala na dramskem področju.
Test SNAP oz. Profil ocene posebnih potreb je pri učenki NS pokazal na težave na področju slušnega pomnjenja in težave na vidnem zaznavanju - slabo vidno razločevanje.
82
Tabela 14 Ocena zaznavnih sposobnosti in primanjkljajev izdelana s testom SNAP – Profilom ocene posebnih potreb za učenko NS
Podtest Področje ocenjevanja Dosežek Analiza dosežka Primanjkljaj P 5: Prerisovanje likov Težave z vidnim zaznavanjem,
vizualno-spacialni primanjkljaji,
P 9: Vidni spomin težave z delovnim (vidnim) spominom
Graf 7 Profil ocene zaznavnih sposobnosti in primanjkljajev za učenko KK
Če povzamemo značilnosti in primanjkljaje učenke NS, ki smo jih razbrali iz učenkine
83
lažjimi do zmernimi specifičnimi aritmetičnimi učnimi težavami, ob tem pa še sočasno s specifičnimi težavami na področju branja in pisanja (disleksijo in disortografijo). Učenka je imela šibke številske predstave ter upočasnjen priklic matematičnih dejstev. Učenka je bila motivirana za učno delo.
Učenec RK
Učenec RK je bil rojen oktobra 2001. V času obravnave je živel na manjši kmetiji, v skupnem gospodinjstvu šestih družinskih članov: z očetom, materjo, dvema starejšima bratoma in babico. Oče je bil zaposlen, mati je bila že 4 leta na dolgotrajnem bolniškem dopustu zaradi težav s hrbtenico. Učenec je živel v družini z nizkim socio-ekonomskim statusom in je imel s strani MIZK subvencionirano celotno šolsko prehrano. Učenec je bil vključen v dopolnilni pouk pri matematiki od 1. razreda. Starši so bili do otrok zelo ljubeči in jih glede na zapise zelo dobro vzgajali, jih učili samostojnosti ter jim privzgajali vse pozitivne vrednote. Pri učnem delu so starši učencu RK pomagali po svoji moči. V višjih razredih OŠ je učencu občasno nudil pomoč oče ali najstarejši brat. Drugorojeni sin, v času obravnave dijak, je v OŠ bil tudi prepoznan kot učenec s PPPU. Iz dokumentacije smo še razbrali, da se je v višjih razredih mati večkrat potožila, da se učenec doma zelo nespoštljivo obnaša do nje in je ni hotel več poslušati.
Iz strokovnega mnenja učenca RK smo razbrali, da je njegov psihomotorni razvoj potekal brez posebnosti. Pri 7 letih so mu na predlog učiteljice opravili podroben pregled sluha in ugotovili rahlo naglušnost na desno uho. V VVZ je vstopil s tremi leti. Ob vstopu v šolo ni govoril, odzival se je z jokom. Potreboval je nekaj mesecev, da se je normalno vključil in začel z vsemi normalno komunicirati. V izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP je bil usmerjen z začetkom 2. razreda (septembra 2008) kot učenec s PPPU. Z odločbo je pridobil DSP, v obsegu treh ur na teden, ki jih je za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj izvajal individualno izven oddelka specialni in rehabilitacijski pedagog.
Oktobra 2013 so mu s spremembo odločbe dodelili skupaj 3 ure učne pomoči. Na psihološkem pregledu so ugotovili globalno izredno nizko intelektualno učinkovitost, ki je nizka na verbalnem in neverbalnem nivoju funkcioniranja. Evidentne so bile tudi motnje
84
pozornosti in koncentracije. Na specialno pedagoškem pregledu je bilo pri učencu ugotovljeno, da se je RK srečeval s težjimi specifičnimi učnimi težavami na področju branja in pisanja (disleksijo, disgrafijo in disortografijo), specifičnimi učnimi težavami pri matematiki (diskalkulijo in specifičnimi aritmetičnimi učnimi težavami) in lažjimi govorno jezikovnimi motnjami. Učenec je izkazoval težave pri avtomatizaciji lastne telesne sheme, imel težave pri dojemanju časovne orientacije in orientacije v prostoru/na ploskvi. Srečeval se je tudi s slabše natančnimi finomotoričnimi sposobnostmi ter počasnimi in pomanjkljivimi grafomotoričnimi sposobnostmi. Učenec je izkazoval kratkotrajno, odkrenljivo pozornost in koncentracijo.
Ugotovljeno je bilo pomanjkljivo vidno in slušno pomnjenje, velike težave pri slušni diferenciaciji fonemov in kratkotrajnem slušnem spominu ter specifični primanjkljaji na ravni vizualno-motoričnih in vizualno-slušnih procesov. Učenčevo celotno funkcioniranje pri učnih spretnostih je bilo zelo upočasnjeno.
Iz evalvacijskih poročil učiteljev smo razbrali, da je učenec imel od začetka osnovnošolskega izobraževanja težave na področju proceduralnega in konceptualnega matematičnega znanja.
V nižjih razredih so se izkazovale težave s pomanjkljivo številsko predstavljivostjo (ni zmogel šteti nazaj in ne šteti po sekvencah naprej in nazaj, ni razumel mestnih vrednosti v obsegu do 1000), imel je težave z dojemanjem števil in računskih operacij. Pri računskih operacijah seštevanja in odštevanja je uporabljal strategijo verbalnega štetja z oporo ̶ s prsti. Ni zmogel ustnega računanja, tako je uspešno sešteval in odšteval le po pisnem algoritmu, kjer je bil tudi zelo zmotljiv zaradi težav z vizualno pozornostjo. Zaradi težav s semantičnim spominom ̶ priklicem števil in dejstev iz dolgotrajnega spomina, je potreboval veliko časa (do 7. razreda), da je poštevanko avtomatiziral. Postopke algoritmov računskih operacij je učenec do 5.
razreda usvojil, razen postopka pisnega deljenja. Algoritem pisnega deljenja na daljši način z odštevanjem je avtomatiziral v 6. razredu, vendar rutinsko in brez zmožnosti ocene rezultata.
Računov z dopolnjevanjem (enačb) ni zmogel reševati niti z vizualno oporo. Velike težave je imel z razumevanjem besedilnih nalog, kjer je potreboval dodatne razlage in vodenje po korakih. Uspešnejši je bil pri geometriji. Ves čas mu je uspešnost zmanjševala izredno šibka pozornost in koncentracija. Iz evalvacijskih poročil smo razbrali, da se je v 6. razredu pri učencu zgodil preskok v znanju. Postal je samozavestnejši, s pomočjo raznih vizualnih opomnikov je samostojno zmogel rešiti večino nalog z minimalnimi standardi znanja. Še vedno je imel težave
85
s pozornostjo, vendar so se redkeje pojavljale miselne blokade in sanjarjenje. Proceduralno znanje je uspešno razvijal z veliko vaje, večje težave so se pojavljale na področju konceptualnega znanja (ni razumel delov celote, decimalnega zapisa števil, številske vrste in velikostnih razmerij decimalnih števil in ulomkov). Učenec je z ulomki računal le ob pomoči vizualnih opor. V 8. razredu je za učenca postala snov zelo zahtevna in je glede na zapise začel izgubljati motivacijo do učenja matematike. Iz dokumentacije je razvidno, da je bilo potrebno tesno sodelovanje s starši, da je učenec tudi doma z vajo in uporabo pripomočkov usvojil vsaj delno minimalno znanje. Nalog z racionalnimi števili (negativnimi števili, potencami in koreni) ni bil sposoben rešiti brez številskega traku, pripomočkov z zapisanimi pravili, računala in vodenja učiteljice.
Poročila učiteljev v Osebni mapi in opazovanje učenca so pokazali, da je bil učenec v razredu dobro sprejet in da je imel prijatelje. Do odraslih se je vedel spoštljivo in vljudno, upošteval je navodila in pripombe. Večinoma je bil dobro razpoložen. Ni bil konflikten, bil je vljuden in prijazen. Med igro s sošolci se je znal razživeti. Učenec je bil motiviran in delaven na področjih, ki jih je imel rad (šport, tehnika, praktični problemi), drugje je bil pasiven in nemotiviran, ker ni dosegal rezultatov.
Test SNAP oz. Profil ocene posebnih potreb je pri učencu RK pokazal na izredno velike težave z vidnim zaznavanjem (vizualno-spacialne primanjkljaje) in vidnim pomnenjem, s hitrostjo priklica iz dolgotrajnega spomina ter s slušno predelavo informacij.
Tabela 15 Ocena zaznavnih sposobnosti in primanjkljajev izdelana s testom SNAP – Profilom ocene posebnih potreb za učenca RK
Podtest Področje ocenjevanja Dosežek Analiza dosežka
P 5: Prerisovanje likov Težave z vidnim zaznavanjem, vizualno-spacialni primanjkljaji,
P 9: Vidni spomin težave z delovnim (vidnim) spominom
86 P 13: Poimenovanje
slik
težave s slušno predelavo informacij, težave pri priklicu besed iz dolgoročnega spomina
76 s zelo počasi XX
P 14: Vidno razločevanje
težave z vidno predelavo, slabo vidno razločevanje
110 zelo slabo XX