Če povzamemo značilnosti in primanjkljaje učenke UJ, ki smo jih razbrali iz učenkine dokumentacije in iz testiranja s SNAP preizkusom, ugotovimo, da se je učenka srečevala s težjimi specifičnimi aritmetičnimi učnimi težavami ter sočasno tudi z motnjami branja in pisanja (disleksijo in disortografijo). Pri učenki smo zaznali specifične primanjkljaje pri slušnem predelovanju informacij, notranjo negotovost in impulzivnost. Učenka je imela velike težave z avtomatizacijo aritmetičnih dejstev in postopkov, z razumevanjem matematičnih izrazov in reševanjem besedilnih nalog. Učenka je imela težave z neprimernim vedenjem, pri učnem delu je izkazovala motiviranost.
Učenka SŠ
Učenka SŠ je bila rojena oktobra 2002. V času obravnave je živela v stanovanju skupaj z mamo in starejšim bratom, ki je bil v OŠ prav tako usmerjen kot učenec s PPPU. Starši so se tri leta pred obravnavo ločili in mati se je z otroki odselila iz družinske hiše v stanovanje v sosednje mesto. Mati je bila zaposlena, delala je v izmenskem delovnem času, zato se je redko udeleževala pogovornih ur ali roditeljskih sestankov. Hčerki je težko pomagala pri
0 5 10 15 20 25
zmerne težave pomembne težave dosežek učenke
70
učenju. Učenka je živela v družini z nizkim socio-ekonomskim statusom in je imela s strani MIZK subvencionirano celotno šolsko prehrano.
Učenka je obiskovala dopolnilni pouk od 2. razreda. Mati je v 2. razredu podala Zahtevo za začetek usmerjanja hčerke, saj je imela pozitivne izkušnje s tovrstno pomočjo pri sinu in ker ji sama ni mogla nuditi dovolj pomoči. Učenka je bila usmerjena v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP novembra 2010, ko je bila v 3. razredu. Z odločbo sta ji pripadli dve uri DSP za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj s strani specialnega in rehabilitacijskega pedagoga in ura učne pomoči. Oktobra 2014 so ji s spremembo odločbe dodelili skupaj 2 uri učne pomoči. Iz strokovnega mnenja smo razbrali, da je učenkin psihomotorni razvoj v zgodnjem otroštvu potekal brez posebnosti. Po 4. letu starosti se je vključila v VVZ. Na psihološkem pregledu so ugotovili, da je bila njena intelektualna učinkovitost v mejah povprečja na besednem, nebesednem in globalnem nivoju funkcioniranja. Hitrost odzivanja je bila na nivoju visokega povprečja, vse ostale mentalne sposobnosti pa so bile v mejah povprečja. Pri deklici so ugotovili še motnje pozornosti in koncentracije in znižan psihomotorni tempo. Strokovno mnenje je še navajalo, da se je deklica srečevala z zmernimi specifičnimi učnimi težavami na področju branja in pisanja (disleksijo in disortografijo) ter z lažjimi do zmernimi specifičnimi aritmetičnimi učnimi težavami in diskalkulijo. Seštevala in odštevala je s pomočjo prstov in bila uspešna pri računanju z naravnimi števili znotraj dvajsetice. V obsegu do 100 je bila uspešna pri računanju brez prehoda, v kolikor ni zamenjala enic in desetic, kar je bil odraz vizualno-spacialnih primanjkljajev. Pri branju in pisanju dvomestnih števil se je pogosto zmotila in je števke zamenjala. Na pregledu je izkazovala težave z dojemanjem števil in aritmetičnih operacij. Zelo je bila počasna in nesigurna pri določanju predhodnika in naslednika števil.
Zaradi velikih težav z branjem in razumevanjem prebranega je razumela in rešila besedilno nalogo le, če ji je druga oseba besedilo prebrala. Pri zapomnitvi besed in številk je bila opazna šibka kratkoročna zapomnitev. V skladu z odločbo o usmeritvi je od 3. do 6. razreda učenka prejemala DSP za premagovanje primanjkljajev ovir oz. motenj s strani specialne in rehabilitacijske pedagoginje v obsegu dveh ur na teden, eno uro je izvajal še učitelj kot učno pomoč. Konec tretjega razreda je specialna in rehabilitacijska pedagoginja ugotavljala slabo številsko predstavljivost (težave pri prehodu čez desetico in stotico, nerazumevanje mestnih
71
vrednosti). S pripomočki (številskim kvadratom) se je zelo dobro znašla. Poštevanko je avtomatizirala do večkratnikov števila 5, višjih pa ne. Učitelji so poudarjali, da znanje ni bilo utrjeno, ker učenka doma ni ponavljala in s strani staršev ni imela podpore in nadzora.
Učenka je imela še večje težave na področju branja in bralnega razumevanja.
V naslednjih razredih je imela težave z usvajanjem postopkov. Tako je operacije pisnega računanja delno usvojila, saj je sproti pozabljala pravila. Postopek deljenja z dvomestnim številom je usvojila v 6. razredu. Učenko je dodatno ovirala še šibka pozornost (večje število je odštela od manjšega, napačno podpisala, spregledala računski znak, napačno prepisala število). Zaradi težav s prostorsko orientacijo je števke zapisovala v kvadratke za pravilen podpis števil. Poštevanke v celoti ni nikoli avtomatizirala, še v višjih razredih je slab priklic kompenzirala z nižjimi strategijami (seštevanjem, ponavljanjem večkratnikov), s kartončkom večkratnikov poštevanke 20 x 20 oziroma z računalom. Dele celote je utrjevala ob modelih.
Pri usvajanju ulomkov je bila uspešna pri barvanju dela celote in zapisu dela celote s slike.
Največ težav je imela pri razumevanju ulomka v odnosu do celote, kar je kazalo na nerazumevanje delov celote. Zaradi zelo slabega branja in razumevanja prebranega ter slabših sposobnostih logičnega povezovanja so učenki velike težave predstavljale besedilne naloge. Specialna in rehabilitacijska pedagoginja je v poročilu še opozorila, da je učenka težje sprejemala priporočila in nove strategije ter se je občasno zaprla vase in začela jokati.
Slabše številske predstave so bile vzrok tudi težavam pri zaokroževanju in branju ter zapisovanju velikih števil v 6. razredu. Računske operacije z decimalnimi števili je usvojila.
Zaradi primanjkljajev na področju proceduralnega znanja so ji bili v veliko pomoč kartončki s koraki reševanja, še uspešnejša je bila pri reševanju nalog po ustnih navodilih. Učenka je šibkejše znanje izkazovala pri geometriji in pri (besedilnih) nalogah, ki so zahtevale povezovanje znanj, razumevanje (tudi vsakdanjih situacij). Iz poročil je bilo razvidno, da je učenka v 7. razredu vidneje napredovala. Učiteljice so pripisale vzroke napredka v izboljšanju njenih bralnih zmožnosti, v zrelosti in povečani motivaciji za učenje ter izboljšani samopodobi ter v bolj urejenih, umirjenih družinskih razmerah. Učenka je usvojila minimalne in večino temeljnih standardov pri aritmetičnih vsebinah. Usvojila je postopke računanja z ulomki. Zelo spretno je že uporabljala računalo, vendar je bila še vedno nekritična ob oceni rezultata.
72
Poročila učiteljev v Osebni mapi in opazovanje učenke so pokazali, da je bila SŠ vljudna, prijazna in navadno dobro razpoložena deklica. Imela je primeren odnos do vrstnikov in je bila v skupini priljubljena. Ko je bila v družbi vrstnikov, je bila živahna, nagajiva, tudi glasna in se je znala postaviti zase. Sicer je bila tiha, celo plaha, z učitelji se je pogovarjala le, če so jo izzvali. SŠ je bila zelo občutljiva oseba in je slabo prenesla kritiko. Pozornost, motiviranost in vztrajnost so nihale glede na njeno počutje in interes do učne snovi. Učenka se je trudila in je bila prizadevna ter dokaj samostojna. Domače delo je opravljala redno ter v okviru svojih sposobnosti. SŠ je bila uspešna na športnem področju in spretna pri ročnem delu.
Test SNAP oz. Profil ocene posebnih potreb je pri učenki SŠ pokazal na resne težave na področju slušnega in vidnega pomnjenja ter vidnega razločevanja in upočasnjeno hitrost priklica besed iz semantičnega spomina.
Tabela 11 Ocena zaznavnih sposobnosti in primanjkljajev izdelana s testom SNAP – Profilom ocene posebnih potreb za učenko SŠ
Podtest Področje ocenjevanja Dosežek Analiza dosežka Primanjkljaj P 5: Prerisovanje likov Težave z vidnim
zaznavanjem,
P 9: Vidni spomin težave z delovnim (vidnim) spominom
73