S trditvijo Znam narediti vozel osmico se je popolnoma strinjalo 55,6 % skavtov ter 22,6 % neskavtov. Strinjalo se je 25,9 % skavtov ter 19,4 % neskavtov. S trditvijo se ni strinjalo 7,4
% skavtov ter 6,5 % neskavtov. 7,4 % skavtov ter 38,7 % neskavtov se s tem sploh ni strinjalo. Vrednost Kullbackovega 2Ȋ preizkusa je statistično pomembna (2Ȋ = 12,630; g = 4; α
= 0,013). Med tistimi petošolci, ki obiskujejo skavte, in tistimi, ki jih ne, se pojavljajo statistično pomembne razlike v njihovem strinjanju s trditvijo Znam narediti vozel osmico.
Podatke lahko posplošimo na osnovno množico in s tveganjem 1,3 % trdimo, da se je več skavtov (81,5 %) kot neskavtov (42 %) s trditvijo strinjalo in popolnoma strinjalo. Prav tako se več neskavtov (45,2 %) kot skavtov (14,8 %) ni strinjalo, da znajo narediti vozel osmico.
Grafi od številke 25 do 39 so nam pokazali, kako se anketiranci znajdejo v naravi. Naša pričakovanja so bila, da so skavti bolj pripravljeni na življenje v naravi in da se v njej bolje znajdejo od neskavtov, saj je znotraj skavtske metode veliko časa namenjenega spoznavanju narave, rastlin in pripomočkov, ki nam lahko pomagajo pri preživetju. Trditve v vprašalniku so tudi namenjene skavtom in njihovim voditeljem, da bi jih na neki način vodile po vsebinah, ki jih je dobro spoznati in osvojiti. Rezultati so naše teze potrdili. Vrednost Kullbackovega 2Ȋ preizkusa je bila pri devetih trditvah statistično pomembna. To so naslednje trditve Znam pokazati smeri neba. Vem, da so na planinskih poteh markacije, ki mi kažejo pravo pot do cilja. Vem, da si lahko najdem zavetje pred dežjem pod krošnjo velike smreke. Sam znam pripraviti in zakuriti ogenj. Sam znam pripraviti palico za hrenovko in speči hrenovko na ognju. V naravi prepoznam gada. Znam narediti ambulantni vozel; Znam narediti kavbojski vozel. Znam narediti vozel osmico. Pri vseh teh trditvah se je več skavtov kot neskavtov s trditvijo strinjalo in popolnoma strinjalo. Tudi pri ostalih trditvah se je strinjalo in popolnoma strinjalo več skavtov kot neskavtov, vendar rezultati niso bili statistično pomembni. Zanimiva pa je bila trditev V naravi prepoznam volčjo jagodo, s katero se večina anketirancev ni strinjala oziroma sploh ni strinjala. Od tega je bilo več neskavtov kot skavtov. Rezultati, ki smo jih pridobili, so mnenja učencev o tem, koliko s strinjajo z določeno trditvijo. Mnenje se lahko močno razlikuje od realnega stanja, zato bi za točnejše rezultate morali narediti tudi praktični preizkus, kjer bi videli, ali učenci resnično poznajo določene veščine.
7.40% 7.40% 3.70% 25.90% 55.60%
38.70% 6.50% 12.90% 19.40% 22.60%
S P L O H S E N E S T R I N J A M .
N E S T R I N J A M S E .
S E M N E O D L O Č E N .
S T R I N J A M S E . P O P O L N O M A S E S T R I N J A M . SKAVTI NE SKAVTI
71
Ugotovili smo, da se anketirani skavti raje zadržujejo v naravi, da lažje dobijo ideje za igro, da so jo razen nekaj izjem pripravljeni bolj varovati in se v njej tudi bolje znajdejo kot neskavti. Velik poudarek skavtskega dela je namreč ravno na gibanju, učenju na prostem ter pridobivanju spretnosti za preživetje v naravi (Cevc in Remškar, 2001). Skavtska metoda je oblikovana tako, da posameznike vodi k občutku pripadnosti, želji po medsebojni pomoči, naklonjenosti, ljubezni do domovine, discipline in do narave (Alimuddin in Darman, 2015), in vse to z delom v naravi in z naravo (Baden Powell, 2015). S takim načinom dela otrokom pomagamo pri krepljenju značaja, zdravja, njihove telesne moči, pri razvijanju ročnih spretnosti ter socialnih stikov (prav tam). Cornell (2019) je pri opisu tekočega učenja dejal, da mora učenje v naravi in o naravi potekati prek izkušnje. Poudarjal je skrivnostnost, pozornost, opazovanje in odkrivanje. Vse to lahko dosežemo z rednim stikom z naravo, s primernimi izzivi in seveda z zgledom starejših oseb, ki so z otrokom v naravi (Cevc in Remškar, 2001).
Leta 2019 so v Skavtskem kompetenčnem modelu naredili pregled znanj, ki naj bi jih skavti v starostnem obdobju od 7 do 11 let usvojili. To so:
zmorem preživeti v naravi,
imam spoštljiv odnos do narave,
z rednim gibanjem na prostem skrbim za svoje telo,
skrbim za ohranjanje dediščine (Skavtski kompetenčni model, 2019).
V raziskavo smo vključili prvi dve kompetenci in ugotovili, da se marsikje pojavljajo tudi statistično pomembne razlike med odgovori skavtov in neskavtov. To smo tudi pričakovali, saj se skavti večino časa ukvarjajo s spoznavanjem narave in učenjem veščin preživetja v njej.
72
4 ZAKLJUČEK
Odnosi v človeškem življenju so zelo pomembni. Človek je socialno bitje in za normalen in pravilen razvoj potrebuje interakcije z drugimi ljudmi, tako s starejšimi kot s svojimi vrstniki.
Za dobre odnose z drugimi ljudmi je velikokrat ključnega pomena posameznikov odnos do sebe. Posameznik, ki se ne vidi vrednega, da bi pripadal družbi ter da bi imel dobre in zaupne prijatelje, se velikokrat sam izključuje iz družbe, saj se počuti nevrednega. Raziskave so pokazale (Taylor, 2001), da prosti čas, ki je preživet v naravi, pripomore k razvijanju gibalnih in kognitivnih sposobnost. Posledično gibanje v naravi pripomore k boljšemu samovrednotenju, spodbuja socialne interakcije, zmanjšuje antisocialno vedenje in pomaga otrokom, da so vsak dan lahko ustvarjalni in aktivni. Odnos do sebe, do drugih ljudi in do narave, ki ga ima vsak posameznik, se med seboj močno povezujejo. Žal pa ni vsak odnos razvit v pozitivno smer. Da bi imeli pozitivni odnos do narave, jo moramo spoznavati skozi raziskovanje, odkrivanje skrivnosti in čudenje. Za grajenje odnosa do drugih ljudi najprej potrebujemo socializacijo in dober zgled starejše osebe ter kasneje veliko socialnih interakcij, s katerimi se učimo socialnih veščin. Pozitiven odnos do sebe izvira že iz zgodnje mladosti, iz odnosov, ki smo jih bili deležni v družini. Kasneje na odnos do sebe močno vpliva mnenje drugih ljudi o nas samih.
V Sloveniji obstaja kar nekaj projektov, programov in organizacij, v katerih se zavedajo pomena gibanja na prostem, učenja o in iz narave, o grajenju odnosa do samega sebe in do narave. To so gozdna pedagogika, Šolski ekovrt, Nenavadni šotori, projekt pouk na prostem, taborniki in skavti. Slednji dve organizaciji imata v svojem programu načrtovano prav razvijanje odnosa do sebe, do drugih ljudi in do narave. Ker sem skavtinja in me je zanimalo, kako učinkovita je skavtska metoda, smo v magistrskem delu preučevali nekaj vidikov skavtske metode dela in raziskovali, kako uspešna je.
V magistrskem delu smo želeli raziskati, kakšne odnose do sebe, do drugih ljudi in do narave imajo petošolci. V raziskavi je sodelovalo 59 petošolcev; od tega jih 27 obiskuje skavte že vsaj dve leti. Zanimalo nas je, ali skavtska metoda dela spodbuja svoje člane k pridobivanju kompetenc, za boljši odnos do sebe, do drugih ljudi in do narave in ali se odgovori skavtov in neskavtov statistično pomembno razlikujejo.
Sestavili smo anketni vprašalnik, v katerem so bile navedene trditve iz Skavtskega kompetenčnega modela. Trditve so se navezovale na naslednja področja: poznavanje sebe, samovrednotenje, zmožnost vživljanja v drugega, spoštovanje različnosti, spoštovanje narave ter zmožnost znajti se v naravi. Vsak anketirani se je na Likertovi petstopenjski lestvici strinjanja opredelil, koliko se z določeno trditvijo strinja oziroma ne strinja. V nadaljevanju smo njihove odgovore obdelali s Hi-kvadrat preizkusom enakih verjetnosti.
Odnos do sebe smo pri raziskovanju razdelili na dve kompetenci – kako dobro petošolci poznajo sami sebe ter kako se samoovrednotijo. Pri prvi kompetenci so se učenci opredelili do treh trditev: Znam našteti tri stvari, ki so mi všeč. Znam našteti tri stvari, ki si jih želim. Kadar me nekaj moti, to povem. Zanimalo nas je, ali posamezniki poznajo svoje želje, če znajo prepoznati svoje potrebe in ali se jim zdijo dovolj pomembne, da jih tudi izrazijo. Pri drugi kompetenci pa so se opredelili do dveh trditev: Med svojimi vrstniki se počutim sprejet ter Znam povedati, katere so moje dobre lastnosti. Ti dve trditvi se navezujeta na samovrednotenje. Zanimalo nas je, ali se petošolci zavedajo svoje vrednosti, da si zaslužijo biti sprejeti, imeti dobro družbo, dobre prijatelje in ali znajo povedati, kaj je tisto, v čemer so dobri.
73
Raziskava je pokazala, da petošolci v vzorcu večinoma poznajo svoje želje in potrebe in jih tudi izrazijo, da se večinoma počutijo vredne biti del družbe in povedati, katere so njihove dobre lastnosti. Med skavti in neskavti se večinoma niso pojavljale statistično pomembne razlike, razen pri trditvi: »Znam našteti tri stvari, ki si jih želim,« kjer se je s trditvijo popolnoma strinjalo več neskavtov kot skavtov. Glede na pridobljene rezultate lahko trdimo, da imajo petošolci v vzorcu zagotovljeno tako fizično kot čustveno varnost, da lahko prepoznavajo svoje potrebe in jih izražajo ter da so razvili občutek lastne vrednosti.
Posledično smo pričakovali tudi pozitiven odnos do drugih ljudi.
Pri odnosu do drugih ljudi nas je zanimalo, ali petošolci spoštujejo različnost ter ali so se zmožni vživeti v drugega. Pri prvi kompetenci so se opredelili do petih trditev: Druge ljudi vključujem k igri in pogovoru. Zavedam se, da smo si ljudje med sabo različni. Zdi se mi dobro, da smo si ljudje med sabo različni. Sprejemam ljudi, ki so drugačni od mene. Do drugačnih pristopam enako, kot k sebi podobnim. Zanimalo nas je, ali so posamezniki odprti za grajenje odnosa z ljudmi, ki so drugačni od njih. Pri drugi kompetenci so se opredelili do štirih trditev: S preprostimi besedami znam povedati, kakšen se mi zdi sovrstnik. S preprostimi besedami znam povedati, kako se moj sovrstnik počuti. Prepoznam situacijo, ko je nekdo v stiski. Ko vidim nekoga v stiski, mu ponudim pomoč. S temi trditvami smo želeli ugotoviti, ali petošolci vidijo svoje sovrstnike in so jim pripravljeni pomagati, kadar potrebujejo pomoč.
Ugotovili smo, da večina petošolcev spoštuje različnost. Med skavti in neskavti se ne pojavljajo statistično pomembne razlike, prav tako kot pri odnosu do sebe. V vzorcu se je nekaj več skavtov kot neskavtov strinjalo, da drugačne ljudi vključujejo k igri in pogovoru, da se zavedajo, da smo si ljudje med sabo različni in da je to dobro. Neskavti so se bolj kot skavti strinjali s tem, da drugačne ljudi sprejemajo in do njih pristopajo enako kot k sebi podobnim.
Pri trditvah o vživljanju v drugega se je več anketirancev s trditvami strinjalo kot ne strinjalo.
Razlika med skavti in neskavti v tem, ali znajo povedati, kako se njihov sovrstnik počuti, je bila statistično pomembna. Več skavtov kot neskavtov se je s trditvijo strinjalo in popolnoma strinjalo. Prav tako so se skavti bolj strinjali, da znajo povedati, kakšen se jim zdi njihov sovrstnik. Neskavti pa so se bolj strinjali s tem, da prepoznajo situacijo, ko je nekdo v stiski in mu v tem tudi priskočijo na pomoč. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da se je večina petošolcev v vzorcu že srečala z ljudmi, ki so drugačni od njih in imajo neke izkušnje s tem, kako so se do takih ljudi vedli. Pripravljeni so spoštovati različnost, se vživeti v ljudi okoli sebe in jim pomagati. Med skavti in neskavti nismo odkrili velikih razlik, kar pomeni, da skavtska metoda ne vpliva zelo močno na razvoj odnosa do drugih ljudi v tej starosti.
Odnos do narave obsega najobsežnejši del naše raziskave, saj se skavtska metoda največ posveča prav temu področju. Tudi za to področje smo si izbrali dve kompetenci – spoštljiv odnos do narave ter zmožnost znajti se v naravi. Za prvo kompetenco smo izbrali pet trditev, s katerimi smo želeli ugotoviti, ali petošolci cenijo naravo in radi preživijo svoj čas v njej, ali v gozdu najdejo ideje za igro in ali naravo varujejo in jo ohranjajo čisto. Spoštljiv odnos do narave vsebuje naslednje trditve: rad/a sem v naravi; v gozdu najdem veliko idej za igro;
naravo poskušam vedno pustiti za seboj tako ali še lepšo, kot je bila pred mojim prihodom;
kadar grem na izlet v naravo, pospravim odpadke za sabo ter v naravi ne trgam rastlin in ne uničujem dreves po nepotrebnem. Trditve o tem, kako dobro se znajdemo v naravi, se nanašajo na veščine, ki se jih učijo skavti, zato smo pričakovali, da se bo na tem področju pojavljalo največ razlik med skavti in neskavti. Vključili smo naslednje trditve: znam pokazati smeri neba; vem, da so na planinskih poteh markacije, ki mi kažejo pravo pot do cilja; vem, da si lahko najdem zavetje pred dežjem pod krošnjo velike smreke; sam znam pripraviti in
74
zakuriti ogenj; sam znam pripraviti palico za hrenovko in speči hrenovko na ognju; v naravi prepoznam volčjo jagodo; vem, da je volčja jagoda strupena rastlina; v naravi prepoznam rdečo mušnico; vem, da je rdeča mušnica strupena goba; v naravi prepoznam gada; vem, da je gad strupena žival; vem, da je za gibanje v naravi treba imeti ustrezno opremo; znam narediti osmico; znam narediti ambulantni vozel ter znam narediti kavbojski vozel. Na področju spoštovanja narave smo ugotovili, da so skavti rajši v naravi kot neskavti; v naravi najdejo več idej za igro in se trudijo, da za svojo igro ali na izletih ne bi puščali odpadkov.
Več skavtov kot neskavtov se trudi naravo pustiti v takem stanju, kot je bila pred njihovim prihodom. Pravo vrednost narave lahko odkrije tisti, ki naravo sam odkriva in jo doživi. Več časa, kot posameznik preživi v naravi, bolj želi zanjo poskrbeti in jo ohraniti v prvotnem stanju, saj se vedno bolj zaveda, kaj vse mu narava podarja in omogoča. Doživljanje narave je lahko različno; skavti se učijo predvsem, kako preživeti v naravi, in spoznavajo načine, kako bi se posameznik popolnoma sam lahko znašel v naravi in preživel. Rezultati raziskave so potrdili naša pričakovanja in v tem sklopu trditev pokazali največ odstopanj skavtov od neskavtov. Skavti se s statistično pomembnimi razlikami bolj strinjajo s tem, da znajo določiti smeri neba, da poznajo markacijo, da bi se znali skriti pred dežjem, da bi si znali pripraviti ogenj, ga zakuriti in si na njem speči hrenovko ter da poznajo nekaj vozlov. Poznavanje in prepoznavanje strupene rastline, gobe in nevarne živali v gozdu ni pokazalo statistično pomembnih razlik. S trditvami se je kljub temu strinjalo nekaj več skavtov kot neskavtov.
Odnosi do sebe, do drugih ljudi in do narave so močno povezani med seboj. Pred izvedeno raziskavo smo pričakovali razlike med skavti in neskavti na vseh področjih, saj se skavtska metoda ukvarja s celostno vzgojo vsakega posameznika. Pridobljeni rezultati so pokazali, da so petošolci, ki obiskujejo skavte, mnenja, da že marsikaj vedo o preživetju v naravi, da se v naravi znajdejo, si jo vzamejo kot prostor za igro in pustolovščine. Toda skavtska metoda v tej starosti še ne vpliva pomembno na njihov odnos do sebe in do drugih ljudi. Petošolci, ki skavtov ne obiskujejo, so prav tako pokazali visoko mero sprejemanja drugačnosti in pozitivnega odnosa do samega sebe. V tej starosti se namreč močno kaže vpliv družine na razvoj otrokovega odnosa do sebe in do drugih. Podobne odnose, kot jih imajo doma, otrok navadno razvija tudi v drugih skupinah in pri drugih ljudeh.
Raziskava bi nam pokazala zanimive in še bolj točne podatke, če bi jo hkrati s petošolci izvedli še v višjem razredu oziroma letniku. Primerjava mladostnikov, ki obiskujejo ali ne obiskujejo skavtov, bi verjetno pokazala večje razlike tudi v odnosih do sebe in do drugih ljudi. V skavtskem kompetenčnem modelu se namreč cilji stopnjujejo in v vsaki starostni skupini posamezniki usvajajo nove veščine, ki jim pridejo zelo prav v vsakdanjem življenju.
Poleg tega bi raziskava lahko bila bolj verodostojna, če bi izvedli praktične preizkuse, kjer bi tako skavti kot neskavti pokazali, kaj resnično znajo (našteli bi tri svoje dobre lastnosti;
povedali, kako bi nekomu pomagali; naredili vozel itd.). Čeprav sem učence prosila, naj odgovarjajo čim bolj iskreno in jim zagotovila, da nihče ne bo vedel, kdo je kaj napisal, je vseeno veliko možnosti, da odgovori oziroma ocena strinjanja ni popolnoma iskrena. Druga možnost je, da so se anketirani počutili bolj ali manj kompetentni, kot so v resnici. Kdor se namreč o nekaterih področjih izobražuje lahko na tem področju pridobi samozavest ali pa opazi, kaj vse bi se še lahko naučil in je zato bolj samokritičen. Zaradi vseh teh razlogov raziskava ni popolnoma verodostojna in bi jo lahko nadgradili s praktičnim preizkusom ali pa bi dodali še mnenje staršev, učiteljev in skavtskih vodij glede anketirancev na izbranih področjih.
Na začetku smo pričakovali večje razlike med skavti in neskavti na vseh treh odnosnih področjih. Večina anketiranih meni, da poznajo sami sebe in da se znajo dobro
75
samoovrednotiti,. Prav tako so mnenja, da so pripravljeni sprejemati drugačnost in pomagati ljudem okoli sebe. Pri odnosu do narave so se naša pričakovanja potrdila, saj so se skavti s trditvami o poznavanju in spoštovanju narave večinoma bolj strinjali kot neskavti. Kljub temu nas je presenetilo, da nekateri petošolci, ki ne obiskujejo skavtov, ne poznajo markacije ter da so skavti statistično pomembno rajši v naravi kot neskavti. Pri tej starosti smo namreč pričakovali, da se večina učencev rada igra zunaj. Slednja ugotovitev bi bila lahko izhodišče nove raziskave, da bi ugotovili, zakaj prihaja do tega. Je to že posledica informacijske dobe, je krivo na splošno premalo gibanja v naravi, morda prezasedenost otrok, preveč interesnih in obšolskih dejavnosti? Tudi izvedeno raziskavo bi lahko poglobili in dodali še nekaj vprašanj o tem, koliko imajo učenci prostega časa ter koliko tega časa posvetijo elektronskim napravam, kot so pametni telefoni, tablice, računalniki, televizija idr. Spoznanje, da so učenci mnenja, da niso radi v naravi, je lahko spodbuda učiteljem in vzgojiteljem v šolah in vrtcih, da bi spoznavanju narave ter gibanju v njej namenili več pozornosti.
V raziskavi smo dobili kar nekaj rezultatov, ki niso potrdili naših pričakovanj. Razlog za to je najverjetneje pridobivanje mnenj učencev in ne dejanskega stanja. Vsak učenec ima neko mnenje o sebi, o svojem odnosu do drugih ter o drugih, vendar pa se kritičnega samovrednotenja še vedno uči. Na dobljene rezultate zato lahko vplivajo različna samokritičnost učencev, različno globinsko poznavanje določenega področja in prikrivanje nevednosti. Da bi bila raziskava bolj zanesljiva, bi lahko izvedli praktičen preizkus določenih področij ter o mnenju povprašali še starše, učitelje ter skavtske vodje anketiranih učencev.
76
5 LITERATURA
Alimuddin, M. in Darman, M. (2015). The implementation od Character Education through Scout Activities. Pridobljeno s:
https://www.researchgate.net/publication/303594566_The_Implementation_of_Charact er_Education_through_Scout_Activities
Avsec, A. (2007). Psihodiagnostika osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Bach, P. A., Moran, D. J. in Hayes, S. C. (2008). ACT in practice: Case conceptualization in acceptance and commitment therapy. Oakland, CA: New Harbinger Publications.
Bačar, F. in Polda, B. (2015). Raziskava Rast. Ljubljana: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.
Baden-Powell, R. (2015). Priročnik za skavtske voditelje. O teoriji skavtske vzgoje. Ljubljana:
Salve.
Baden-Powell, R. (2011). Skavtstvo za fante. Priročnik za odgovorno državljanstvo.
Ljubljana: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.
Baza iger in dinamik. (2021). Pridobljeno 22. 10. 2021 s https://baza-iger.skavt.net/kategorija/tip
Bizjak, J. (2008). Zavarovana območja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor
Bizjak, J. (2008). Zavarovana območja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor