Obstaja več načinov, kako porabiti čim manj vode in kako jo s svojim načinom življenja čim manj onesnažiti. Čepon in Berlot (2016) sta zapisala dve glavni načeli za uporabo vode na prostem:
v vodo izpuščajmo čim manj snovi,
onesnažene vode ne zlivajmo neposredno v vodotok.
Namesto umetnih čistilnih sredstev danes poznamo mnogo receptov za domača čistila, pralne praške, domače dezodorante, kreme za roke in obraz, naravne repelente za mrčes itd. Marsikaj naravnega lahko tudi kupimo v trgovini in s tem veliko prispevamo k varovanju narave.
2.8.7.4 Energija
Človek se je za svoje delovanje naučil proizvajati dodatno energijo. Težava nastane, ko porabimo preveč električne energije in z vsako uporabo onesnažujemo okolje. Marsikaj lahko storimo za zmanjšanje porabe energije npr.: vozimo se z javnim prevozom; ugašamo luči in vse električne aparate po uporabi izklopimo iz vtičnic; ne uporabljamo sušilnih strojev, ampak perilo sušimo na zraku; uporabljamo varčne žarnice; pri kupovanju novih aparatov pogledamo energijski razred; pri kuhanju uporabljamo pokrovke; pridelujemo domačo zelenjavo in sadje.
2.8.8 Zmožnost znajti se v naravi
Vsi veliki raziskovalci narave opozarjajo na to, naj se pred vstopom v naravo dobro pripravimo na raziskovanje in doživetje narave, posebno kadar gre za bolj pustolovske podvige (Plaas idr., 2009). Dobro je, da znamo načrtovati pot, ki jo želimo prepotovati oziroma raziskati, da si znamo pripraviti ustrezno opremo, hrano, da znamo uporabiti naravne
34
dobrine, ki jih lahko najdemo, ter predvsem, da znamo prepoznati nevarnosti in pravilno ukrepati v takih situacijah (prav tam). V naravi se bomo dobro znašli, če jo bomo dobro poznali (Grylls, 2013). Ko razumemo delovanje vremenskih pojavov, njihovega delovanja na sebi in svojega odzivanja, se veliko lažje pripravimo in soočamo z različnimi situacijami, ki v naravi nastanejo (prav tam).
2.8.8.1 Gibanje v naravi
Skavtsko učenje o preživetju v naravi se začenja s preprostim gibanjem v naravi (Bolta, 2016). Z doživljanjem in pridobivanjem izkušenj iz narave se o naravi tudi največ naučimo (Cornell, 2019). Pred vsako odpravo v naravo je pomembna predpriprava, ki vključuje preučevanje načrtovane poti, vremenskih razmer ter izbiranje opreme in oblačil za pot (Bolta, 2016). Pomembno je, da vemo, kakšno pot izbiramo – bo naše potovanje bolj izlet po dolini, bomo morali prečkati reko, se bomo vzpeli na goro, bomo hodili po gozdu, podnevi ali ponoči, kateri letni čas se odpravljamo na pot in še marsikaj (Bitenc, 2016).
2.8.8.2 Orientacija
Prek različnih izkušenj potovanja in odkrivanja narave se skavti učijo orientacije v naravi (Tuta, 2016). Za dobro orientacijo v različnih pogojih je pomembno, da poznamo tako geografsko (določanje smeri neba) kot tudi topografsko (orientiranje glede na okolico, ki nas obdaja) orientacijo (prav tam).
Tuta (2016) je v skavtskem priročniku za življenje v naravi navedel in opisal vse, kar sodi k učenju in uporabi orientacije v naravi:
izmeriti, določiti oziroma oceniti razdaljo izbrane poti;
določiti smeri neba s pomočjo kompasa;
določiti smeri neba brez uporabe kompasa (orientiramo se lahko s pomočjo sonca in ure, sence, lune, zvezd, reliefnih znamenjih in po načinu gradnje določenih objektov) ter
branje geografske karte.
Najpomembnejši vidik učenja orientacije so izkušnje (Prosen, 1991). Večkrat, ko moramo najti pravo pot, lažje in hitreje opazimo namige v okolici, ki nam pri tem lahko pomagajo (Tuta, 2016).
2.8.8.3 Bivakiranje
Ena izmed veščin življenja v naravi je tudi bivakiranje (Kompara, 2016). Dobro je znati postaviti bivak iz materialov, ki jih najdeš v naravi in si pripraviti zavetje pred nepričakovanim poslabšanjem vremena (prav tam). Za bivakiranje si lahko sami postavimo bivak oziroma šotor ali pa poiščemo že narejeno naravno zavetišče (Grylls, 2013).
Za primerno in varno postavljanje bivaka je potrebno razmisliti o naklonu podlage, kjer želimo postaviti bivak, o vlažnosti prostora, o tem, v katero smer piha veter, ali je v okolici dovolj lesa in vode, ali je prostor varen in pa tudi o tem, katere materiale bomo za izdelavo uporabili (prav tam).
Najpogostejši bivaki iz umetnih materialov so sestavljeni iz šotorskih kril in ponjav, ki jih popotnik prinese s seboj (Kompara, 2016). Lahko pa za bivak uporabimo najrazličnejše
35
naravne materiale (palice, praprot, smrekove veje, lubje, mah, travo, slamo itd. (prav tam).
Obstajajo tudi naravna zatočišča, kot so jame, previsne stene in drevesne krošnje (Grylls, 2013). Tudi pri tem je treba razmisliti, katera jama in katero drevo je dovolj primerno za zaščito (prav tam).
2.8.8.4 Ogenj in kurjenje v naravi
Taborni ognji so lahko družabni in zelo praktični; ob večeru se lahko skupina popotnikov zbere ob ognju, kjer se družijo in pogrejejo (Plaas idr., 2009). Na njem si lahko skuhajo večerjo in se obvarujejo pred divjimi zvermi (Grylls, 2013). Toda pri kurjenju ognja je najpomembnejša požarna varnost (Plass idr., 2009). Plass in drugi (2009) so našteli nekaj osnovnih pravil, ki bi se jih morali držati vsi, ki želijo kuriti v naravi.
Ko izbiramo kurišče, je treba pomisliti, kje bo kurjenje varno in kje bomo najbolj ohranili naravo tako, kot je.
Izogibajmo se kurjenju v gozdu. Kurjenje je najbolj varno na odprtem prostoru in vsaj 3 metre stran od vseh dreves (Kreft in Žnidaršič, 2016).
Ob ognju ne sme biti vnetljivih stvari.
Ognjišče postavimo v zavetrje.
Kadar je mokra podlaga, najprej naredimo podlago iz kamnov oziroma notranjih delov vej.
Blizu kurišča naj bo voda.
Okrog ognja ne polagamo kamnov iz potoka ali reke, saj se ob veliki vročini lahko razletijo.
Pred kurjenjem si moramo zagotoviti zadostno zalogo drv.
Moker les je dobro najprej olupiti do suhe sredice.
Obstaja pa tudi nekaj preprostih pravil, s katerimi poskrbimo, da bo ogenj zagorel tudi v dežju, vetru in snegu (Peneš idr., 2002).
Najprej potrebujemo dovolj »netiva«. To so majhne vejice, dračje, suhe smrekove vejice; iz suhega lesa lahko izdelamo trske; uporabimo lahko tudi brezovo lubje, odpadlo suho listje, semena osata, socvetje rogoza in zasmoljeni del lubja (Kreft in Žnidaršič, 2016).
Ogenj najlažje postavimo v obliki piramide (Plass idr., 2009). Začnemo z netivom, manjšimi suhimi vejicami; nadaljujemo pa z vedno večjimi in debelejšimi vejami (prav tam).
Ogenj za gorenje potrebuje dovolj zraka oziroma kisika (Peneš idr., 2002). Dodajamo ga lahko s pihanjem. Dobro pa je, da na to mislimo že pri postavitvi ognja in odprtino do netiva obrnemo v smer, iz katere piha veter (prav tam).
Poleg dobrega goriva in dovolj kisika ogenj za začetek potrebuje tudi toploto (Grylls, 2013).
Za prižig ognja lahko uporabimo vžigalice ali pa se potrudimo in poskusimo prižgati ogenj na bolj starodaven način, to je s kresilnim kamnom, palico in lokom, z lečo in soncem ali pa s kresilnim kamnom in jeklom (Kreft in Žnidaršič, 2016). Zadnji zelo pomemben del kurjenja v naravi je pravilno gašenje ognja (Grylls, 2013). Gorečega ognja nikoli ne smemo puščati samega in zato je vedno treba poskrbeti, da je ogenj popolnoma ugasnil, ko zapuščamo
36
ognjišče (prav tam). Ogenj najlažje pogasimo z vodo. Potem s palico pomešamo žerjavico, vodo in zemljo v ognjišču (Kreft in Žnidaršič, 2016). Ogenj je pogašen, ko z roko lahko pomešamo žerjavico v ognjišču (prav tam). Razgreta žerjavica lahko tudi, če ne gori, povzroči, da ob vetru ponovno zagori ali pa se zaneti talni požar, ko se zaradi toplote vnamejo korenine bližnjih dreves (Grylls, 2013). Zato je pomembno, da se prepričamo, da je ogenj ugasnil in da se je ognjišče ohladilo (Kreft in Žnidaršič, 2016).
2.8.8.5 Vozli in zgradbarstvo
Zavezovanje vozlov je zelo koristno znanje za življenje v naravi (Plass idr., 2009). Z njimi lahko zavežemo kose prtljage, vlečemo tovore, plezamo po skalah in drevesih (prav tam);
lahko si zgradimo leseno domovanje, ki ga bomo z lahkoto vrnili v naravo, ko ga ne bomo več potrebovali, saj nikjer ne bomo uporabili žebljev (Kompara in Bolta, 2016). Obstaja veliko različnih vrst vozlov (Grylls, 2013), vendar je dovolj poznati nekaj vozlov zelo dobro in vedeti, kje in kako jih lahko uporabljamo (Kompara in Bolta, 2016).
V nadaljevanju je naštetih nekaj najuporabnejših vozlov, ki sta jih opisala Kompara in Bolta (2016) v skavtskem priročniku za življenje v naravi.
Tovorni vozel (slika 9) je zelo uporaben v zgradbarstvu. Vozel ne drsi navzdol ob palici ali drevesu. S tem vozlom se navadno začne večina vezav.