2.8 Odnos do narave
2.8.7 Spoštljiv odnos do narave
2.8.5 Izkustveno učenje v naravi
Raziskave so pokazale, da ljubezen in spoštovanje do narave rasteta le z rednim stikom in igro v naravi; ker ta stik izginja, se vedno bolj širi izkoriščanje narave, saj je ne potrebujemo, če nimamo stika z njo (White, 2004). Cornell (2019) je zapisal: »Da bi ustvarili družbo, ki resnično ljubi in spoštuje naravni svet, moramo njenim državljanom ponuditi doživetja v naravi, ki ti spremenijo življenje« (str. 7). Sobel (1996) meni, da kdor v otroštvu ne razvije občutka spoštovanja in skrbi za naravno okolje, tega ne bo nikoli razvil. Narava je sama po sebi najboljša učiteljica (Coffey, 2001). Bolj kot didaktični pristopi učenja o naravi so pomembni neposreden stik, pozitivno srečanje z naravo (Palmberg in Kuru, 2000), redna interakcija z naravo in zgled starejših oseb (Phenice in Griffore, 2003).
Raziskave so pokazale, da ima narava veliko pozitivnih vplivov na človeka, saj so ljudje vseh starosti na splošno srečnejši ter telesno in duševno bolj zdravi, če se redno gibljejo v naravnem okolju (Cornell, 2019). Učenci, ki se učijo in igrajo v naravi, dosegajo tudi boljše učne rezultate (prav tam). Otroci z ADHD se lažje zberejo po stiku z naravo (Faber Taylor, 2001). Otroci, ki se redno igrajo v naravnem okolju, so bolje gibalno pripravljeni, imajo boljšo koordinacijo, ravnotežje in so bolj gibčni (Fjortoft, 2001). Prav tako imajo bolj razvito kognitivno mišljenje, lažje sklepajo, opazujejo, so bolj samostojni in avtonomni (Pyle 2002).
Gibanje v naravi znižuje stres, nesocialno vedenje, nasilje, ustrahovanje, dolgčas; poleg tega spodbuja tudi socialno interakcijo med otroki (Malone in Tranter, 2003). Ugotovili so tudi, da imajo otroci, ki več časa preživijo v naravi, manj težav s kratkovidnostjo (Nowak, 2004).
2.8.6 Metode, ki spodbujajo človekov odnos do narave
Joseph Bharat Cornell se je zavedal pomembnosti preživljanja časa v naravi, saj to pozitivno vpliva na naše čute, na duhovno zdravje in na naše socialne stike (Cornell, 2019). Rekel je:
»Največji zakladi vsakega učenca so njegovo navdušenje, zvedavost in občutek čudenja. Če te lastnosti zadušimo, uničimo tisti del nas samih, ki prodira iz nas in objema življenje« (str. 9) in začel razvijati metodo poučevanja, kjer bi v ospredju bil občutek čudenja, prevzetosti nad naravo, kjer bi bil poudarek na skrivnostnosti, pozornosti, opazovanju in odkrivanju (Cornell, 2019). Oblikoval je tako imenovano tekoče učenje, ki temelji na našem zavedanju in na načinu, kako se človeška bitja učimo (Cornell, 2019). Deluje v štirih korakih:
najprej je v posameznikih treba prebuditi navdušenje,
potem navdušenje poskusimo umiriti, se zbrati in začeti bolj natančno opazovati naravo okoli sebe,
potem posameznikom ponudimo neposredno izkušnjo občutljivega doživljanja narave
in nazadnje še podelimo svojo izkušnjo z drugimi. To lahko naredimo besedno, likovno, glasbeno, s pantomimo, s čimer koli, kar ustreza razvojni stopnji posameznikov.
Vrstni red korakov lahko tudi spremenimo in prilagodimo glede na potrebe posameznikov;
prav tako je tekoče učenje usmerjeno v učenca in ne v snov; vodi nas k večji ozaveščenosti in razumevanju naravnih pojavov (Cornell, 2019).
2.8.7 Spoštljiv odnos do narave
29
Najpomembnejša naloga vseh, ki svoj čas preživljajo v naravi, je varovanje narave (Plaas idr., 2009). Naravo moramo ohranjati takšno, kot jo sami želimo najti (prav tam). Skavtski ustanovitelj je fante učil: »Pustite svet za spoznanje lepši, kot ste ga prejeli.« (Čepon in Berlot, 2016, str. 87). Da bi lepote, skrivnosti in možnosti, ki nam jih narava ponuja danes, lahko odrivale in občudovale tudi prihodnje generacije, je nujno potrebno, da se v naravi vedemo odgovorno in ekološko obzirno (Plaas idr., 2009).
O razvijanju spoštljivega odnosa do narave in skrbi za okolje sta Čepon in Berlot (2016) poudarila štiri točke, o katerih je treba razmišljati in se pogovarjati pred in med preživljanjem svojega časa v naravi. To so splošno obnašanje v naravi, odpadki, voda in energija. Ta štiri podpoglavja so povzeta po delu Skrb za okolje, ki sta ga zbrala in napisala Čepon in Berlot (2016).
2.8.7.1 Splošno obnašanje v naravi
Varstvo narave vključuje vse človeške misli in dejanja, s katerimi posega v naravno okolje.
Poseg v naravo lahko hitro škoduje zdravemu in delujočemu redu v okolju (M. Nicholson, 1979), zato je pred vsakim dejanjem treba premisliti naslednja načela:
Načelo samoobrambe – Ali bom posegal v naravo, ker se moram pred nečim braniti?
Načelo proporcionalnosti – Kaj je v tem trenutku zame bolj ključno (npr. izdelati stranišče ali oglasno desko)?
Načelo najmanjšega zla – Ko posegamo v okolje, poskusimo narediti najmanj slabega za okolico.
Načelo porazdeljene pravičnosti – V naravi imata tako živa kot neživa narava svoje zakone.
2.8.7.2 Odpadki
Med odpadke sodi vsaka snov, ki med človekovo dejavnostjo izgubi uporabno vrednost.
Čeprav posameznik v določeni odpadni snovi ne vidi več vrednosti, vemo, da nekatere odpadke lahko recikliramo in iz njih izdelamo nove uporabne stvari.
V letih od 2000 do 2006 je deloval projekt CEZMEJNI KONCEPT 4R + 3E. Kljub temu da projekt ne deluje več, lahko iz predstavljenega koncepta 4R + 3E veliko naučimo o ustreznem ravnanju z odpadki in zmanjševanju le-teh. Koncept 4R temelji na hierarhiji:
zmanjšati (reduce) – če zmanjšamo količino kupljenih stvari, ki bodo čez čas postale odpadna embalaža, se bo tudi količina odpadkov zmanjšala;
ponovna uporaba (reuse) – kupujemo in uporabljamo stvari, ki so namenjene za večkratno uporabo;
recikliranje (recycle) – česar ne moremo ponovno uporabiti, damo reciklirati;
izraba (recover) – odpadke, ki jih ne moremo ponovno uporabiti niti reciklirati, v nekaterih primerih lahko uporabimo kot vir energije.
Koncept 3E pomeni:
izobraževati (educate) – pomembno je ozaveščati o varovanju okolja in o konceptu 4R;
30
optimizirati (economise) – razmišljajmo o tem, kje lahko zmanjšamo odpadne snovi npr. skupni oziroma javni prevoz, domača pridelava zelenjave itd.;
uveljaviti (enforce) – začeti in utrjevati uporabo materialov in ravnanje z odpadki v vsakdanjem življenju.
Da bi koncept 4R + 3E lahko dobro deloval, je potrebno ustrezno zbirati in ločevati odpadke.
Odpadki, ki jih zbiramo, so lahko:
nevarni ali nenevarni,
tovarniški ali gospodinjski,
veliki ali majhni,
uporabni ali neuporabni.
Poznamo tudi kar nekaj vrst komunalnih odpadkov, ki jih lahko zbiramo ločeno.
Biološki odpadki so biološko razgradljivi in jih lahko recikliramo v kompost. Kompostiranje pomeni vračanje organskega materiala v naravo, pridobivanje gnojila in oplemenitenje tal (Prodnik, b. d.).
Ločeni odpadki za snovno recikliranje (papir, steklo, plastika, kovina) – to je embalaža, ki je sami navadno ne moremo ponovno uporabiti, a jo je možno reciklirati na različne načine. S tem namenom so na embalažah oznake, ki nam povejo, kako ravnati z določenim odpadkom.
ZELENA PIKA (slika 2) označuje, da je embalaža izdelka vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo ter da se zbira, ponovno uporabi, reciklira ali drugače ustrezno predela.
Slika 2: Zelena pika (Čepon in Berlot, 2016, str. 92).
MOBIUSOVA ZANKA (slika 3) označuje embalažo, ki je primerna za recikliranje oziroma je že reciklirana.
Slika 3: Mobiusova zanka (Čepon in Berlot, 2016, str. 92).
SMETNJAK (slika 4) opozarja, da je izbrano embalažo treba vreči v primeren zabojnik.
Slika 4: Slika smetnjaka (Čepon in Berlot, 2016, str. 92).
Da bi ustrezno in pravilno ločevali odpadke, je izdelana preglednica (preglednica 2), v kateri lahko preverimo, v kateri zabojnik sodi določena embalaža (Čepon in Berlot, 2016, str. 91).
VRSTA ZABOJNIKA
DOVOLJENO ODVREČI PREPOVEDANO ODVREČI
PAPIR časopise in revije
zvezke in knjige
prospekte in kataloge
pisemske ovojnice
kartonsko votlo embalažo tekočin (embalaža)
kopirni, povoščen ali plastificiran papir (ostali odpadki)
31
pisarniški in ovojni papir
papirnate nakupovalne vrečke
kartonsko embalažo in lepenko
cigaretne zavojčke (ostali odpadki)
higienski papir – papirnate brisačke.
Prtičke, robčke itd. (BIO oziroma ostali odpadki)
z živili pomazano ali prepojeno papirnato in kartonsko embalažo (ostali odpadki)
umazan ali navlažen papir ali karton (ostali odpadki)
EMBALAŽA plastenke pijač in živil
plastenke čistil in pralnih sredstev
plastične embalaže nevarnih snovi ali njihovih ostankov (zbirni center)
celofan (ostali odpadki)
CD-je, DVD-je in gramofonske plošče (zbirni center)
kosovne plastične predmete (zbirni center)
STEKLO steklenice in stekleničke živil, pijač, kozmetike in zdravil
kozarce vloženih živil
druga steklena embalaža
okensko in drugo ravno steklo (zbirni center)
žarnice (ostali odpadki)
neonske, halogenske in žarilne žarnice ter svetlobne cevi (nevarni odpadki)
avtomobilsko steklo (ostali odpadki)
ogledala, porcelan in keramiko (ostali odpadki)
kristalno in zaslonsko steklo (ostali odpadki)
pleksi in karbonsko steklo (ostali odpadki)
laboratorijsko in ognjevarno steklo (ostali odpadki)
Preglednica 2: Odpadki, ki sodijo oziroma ne sodijo v določen zabojnik (Čepon, Berlot, 2016, str. 91).
Ostali odpadki so odpadki, ki ne sodijo v nobeno drugo kategorijo in jih ne moremo reciklirati niti ponovno uporabiti. Sem ne sodijo nevarni odpadki. To pa so damski vložki, plenice, mačji pesek, pepel, vrečke iz sesalca, tkanine, usnje, fotografije, pluta, guma, keramika, porcelan, avtomobilsko steklo itd.
Nevarni odpadki so tisti, ki v naravi povzročijo negativne posledice. To so akumulatorji, baterije, barve, topila, kemikalije, olja, masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva, zdravila, neonske cevi idr. Vsi nevarni odpadki so označeni z oznako prečrtanega zabojnika (slika 5), ki nas opozarja, da tega ne smemo odvreči v navaden zabojnik.
32
Slika 5: Oznaka za nevarne odpadke (Čepon in Berlot, 2016, str. 93.).
Kadar izdelek vsebuje nevarne snovi, nas na to opozarjajo tudi piktogrami na embalaži (slika 6):
Slika 6: Oznake za nevarne snovi (Čepon in Berlot, 2016, str. 93).
Kosovni odpadki so odpadki, ki jih zaradi količine ne moremo odlagati v zabojnike. Za take odpadke so namenjena zbiralna središča, kamor jih lahko odpeljemo; ponekod je nekajkrat na leto organiziran tudi odvoz kosovnih odpadkov. Med kosovne odpadke odlagamo kopalniško opremo, pohištvo, preproge, svetila in senčila. Mednje ne sodijo gospodinjski odpadki, stavbeno pohištvo, gradbeni odpadki, zemlja, listje, veje, nevarni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema ter avtomobilske gume.
Odpadna elektronska in električna oprema (OEEO) vključuje vse, kar ima baterijo ali vtičnico. Vsaka OEEO vsebuje veliko različnih snovi in kovin. Nekatere od teh kovin so zdravju in okolju škodljive, druge pa so zelo dragocene in jih lahko ponovno uporabimo. Zato je pomembno, da vso OEEO odnesemo v zbirni center, kjer jo bodo strokovnjaki ustrezno reciklirali.
Gradbeni odpadki so navadno količinsko zelo obsežni odpadki, zato jih je treba odnesti do zbiralnih središč, kjer zbirajo tovrstne odpadke.
2.8.7.3 Voda
Voda je najpomembnejša dobrina, kajti brez nje ni življenja. Ker je voda povsod okoli nas – para, podtalnica, tekoča voda – se vsako nepravilno poseganje v naravo kmalu opazi v vodi.
Ker je v mnogih državah po svetu že zelo malo čiste in pitne vode, je Evropska unija začela s
33
projekti, ki varujejo čisto vodo. Eden izmed njih je EVROLIST (slika 7). Spodnji simbol na izdelkih nam zagotavlja, da je izdelek 95 % pridelan ekološko.
Slika 7: Simbol za Evrolist (Čepon in Berlot, 2016, str. 95).
Drugi projekt je OKOLJSKA MARJETICA oziroma ECOLABEL (slika 8). Ta označuje izdelke, ki izpolnjujejo visoke okoljske standarde.
Slika 8: Znak za Ecolabel (Čepon in Berlot, 2016, str. 95).
Obstaja več načinov, kako porabiti čim manj vode in kako jo s svojim načinom življenja čim manj onesnažiti. Čepon in Berlot (2016) sta zapisala dve glavni načeli za uporabo vode na prostem:
v vodo izpuščajmo čim manj snovi,
onesnažene vode ne zlivajmo neposredno v vodotok.
Namesto umetnih čistilnih sredstev danes poznamo mnogo receptov za domača čistila, pralne praške, domače dezodorante, kreme za roke in obraz, naravne repelente za mrčes itd. Marsikaj naravnega lahko tudi kupimo v trgovini in s tem veliko prispevamo k varovanju narave.
2.8.7.4 Energija
Človek se je za svoje delovanje naučil proizvajati dodatno energijo. Težava nastane, ko porabimo preveč električne energije in z vsako uporabo onesnažujemo okolje. Marsikaj lahko storimo za zmanjšanje porabe energije npr.: vozimo se z javnim prevozom; ugašamo luči in vse električne aparate po uporabi izklopimo iz vtičnic; ne uporabljamo sušilnih strojev, ampak perilo sušimo na zraku; uporabljamo varčne žarnice; pri kupovanju novih aparatov pogledamo energijski razred; pri kuhanju uporabljamo pokrovke; pridelujemo domačo zelenjavo in sadje.