Strokovno mnenje učiteljev o vplivu formativne opisne ocene na motiviranost

S prvim raziskovalnim vprašanjem sem nameravala ugotoviti, ali formativne opisne ocene na učence, ki jih prejemajo, delujejo učno motivacijsko. Učitelje sem vprašala ali po njihovem strokovnem mnenju formativna opisna ocena učence spodbuja k učenju. Anketiranci so na trditev odgovorili s strinjanjem na lestvici stališč. Ta je imela 5 stopenj: nikakor se ne strinjam, ne strinjam se, sem neodločen, se strinjam ter popolnoma se strinjam.

45

Ugotovila sem, da se učitelji v povprečju strinjajo, da formativne opisne ocene učence spodbujajo k učenju (M = 4,04; SD = 0,96). Več kot polovica učiteljev (53 %) se strinja s trditvijo. Skoraj tretjina (31 %) učiteljev se s trditvijo popolnoma strinja, 8 % je neodločenih, 4

% se s trditvijo ne strinja, 4 % učiteljev pa se nikakor ne strinja s trditvijo.

Slika 5: Stališča učiteljev do spodbujanja formativne opisne ocene k učenju učencev

Sledili sta dve odprti vprašanji, katerih namen je bil ugotoviti, zakaj učitelji tako menijo, kakšne so njihove izkušnje glede vpliva formativne opisne ocene na učenje ter kako mora biti po njihovem strokovnem mnenju formativna opisna ocena oblikovana, da spodbudi učno motivacijo učencev.

Povzeti je mogoče, da so izkušnje učiteljev, glede spodbude formativne opisne ocene na učenje, pozitivne. Odgovore sem na podlagi njihove vsebine razdelila v dve kategoriji, in sicer (1) povratne informacije in (2) učni cilji in kriteriji.

Povratna informacija

Velika večina učiteljev (58 %) je poudarila, da formativna opisna ocena služi kot dobra povratna informacija učencem. Med odgovori učiteljev izpostavljam naslednje:

 »Ker učenci dobijo takojšnjo povratno informacijo, pomanjkljivosti takoj odpravijo in dokažejo, da znajo bolje.«

 »Sprotna povratna informacija in osebni učni cilji sta najboljša motivacija.«

 »Učenci dobijo povratno informacijo, kaj morajo izboljšati oz. katero znanje/spretnosti morajo še usvojiti in tudi napotke, kako.«

 »Učenec se sproti, brez zakasnitve, sooči s svojimi napakami in ima možnost, da jih takoj popravlja in korigira svojo podatkovno maso.«

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

nikakor se ne strinjam

ne strinjam se sem neodločen se strinjam popolnoma se strinjam odgovori učiteljev, izraženi v odstotkih (%)

Trditev: "Formativna opisna ocena učence spodbuja k učenju."

46

 »Učenec ve, kje so njegove vrzeli. Lahko dela na tem.«

 »Ker učenci spremljajo svoj napredek, se začnejo zavedati, da bodo z učenjem napredovali.«

Učni cilji in kriteriji

Učitelji so v odgovorih veliko omenjali učne cilje in kriterije, ki jih nosijo formativne opisne ocene. Če so ti opredeljeni in jasno postavljeni, to služi kot dobra vzpodbuda učenju skozi formativne opisne ocene. Navajamo nekaj odgovorov učiteljev, ki se nanašajo na učne cilje in kriterije formativne opisne ocene:

 »Cilji so pri opisni oceni postopni, dosegljivi, učencu razumljivi in če so prav zastavljeni, predstavljajo izziv.«

 »Formativna opisna ocena nastane na podlagi kriterijev, ki jih določimo skupaj z učenci in je zato veliko bolj osebna in usmerjena k učenju.«

 »Učenec ve, kakšno je njegovo znanje. Ve, kaj zna in česa ne zna in to brez številčne ocene. Pri opisni oceni učenec bolj napreduje, saj mu lahko letvico postavljam vedno više. Nekateri učenci bi z lahkoto dosegli petko in obstali. Pri opisni oceni ni vrha.«

Naj omenim, da je samo en anketirani učitelj do formativne opisne ocene imel negativno mnenje, saj je menil, da opisna ocena učencem ne pomeni nič in da za njih kasneje postane pomembna šele številčna ocena.

Drugo odprto vprašanje se je glasilo: »Kako mora biti po vašem strokovnem mnenju oblikovana formativna opisna ocena, da pri učencih spodbudi učno motivacijo?« Skoraj vsi učitelji so zapisali, da mora biti formativna opisna ocena pozitivno naravnana. Menijo, da mora vsebovati pozitivne komentarje, pohvale in spodbude. Menijo tudi, da mora biti formativna opisna ocena kratka, konkretna, jasna in zapisana tako, da jo učenec razume. Zelo pogost odgovor učiteljev se je nanašal tudi na podatke, ki naj bi jih formativna opisna ocena vsebovala. Navajamo nekaj odgovorov učiteljev:

 »Najprej učenca pohvalim, nato mu povem/napišem, kje so bile napake/pomanjkljivosti, nazadnje pa kako jih odpraviti in nujno kakšna spodbudna beseda, da verjamem vanj, da zmore, da vaja dela mojstra ipd.«

 »Pozitivni komentarji s pohvalami in ustrezno oblikovan nasvet za področja, na katerem potrebuje učenec še nekaj pomoči.«

 »Zapisano mora biti kaj učenec zna, kaj mu povzroča težave in kako naj jih odpravi.

Ocena mora vsebovati tudi pohvalo, saj tako učencu da vedeti, da se vloženi trud in delo poplačata.«

 »Vsebovati mora pohvalo - torej tisto, kar že znam, povedati, kje še nisem najboljši.«,

 »Pohvala in usmeritev. Najboljše je vprašanje: »Kaj lahko ti narediš?«, »Kako se boš tega lotil?«

 »Pozitivno s predlogi, kako popraviti in izboljšati stvari.«

 »Opozori na napake, nakaže pot k odpravljanju in spodbuja.«

 »Zajemati mora podatek, kaj učenec zna, česa ne zna in jim podati tudi napotke, kako naj znanje izboljšajo.«

47

Nadalje sem ugotavljala, kako po strokovnem mnenju učiteljev formativna opisna ocena spodbuja avtonomnost učencev. Na petstopenjski lestvici (nikakor se ne strinjam, ne strinjam se, sem neodločen, se strinjam ter popolnoma se strinjam) so učitelji odgovarjali na trditev, ki se je glasila: »Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja njihovo avtonomnost.«.

Ugotovila sem, da se učitelji v povprečju s trditvijo strinjajo (M = 3,73; SD = 1,04). 42 % učiteljev se s trditvijo strinja, 23 % se jih s trditvijo popolnoma strinja, prav tako jih je 23 % neodločenih glede strinjanja s trditvijo. S trditvijo se ne strinja 8 % učiteljev, nikakor pa se jih ne strinja samo 4 %.

Slika 6: Stališča učiteljev do spodbujanja formativne opisne ocene k avtonomnosti učencev

Z odprtim vprašanjem, ki je sledilo lestvici stališč, sem želela ugotoviti, kakšne so izkušnje učiteljev glede vpliva formativne opisne ocene na njihovo avtonomnost. Učitelji so omenjali predvsem učenčevo odgovornost za svoje znanje in dosežke. Primeri odgovorov:

 »Vedo, da so z izbiro kriterijev sami odgovorni za svoje znanje.«

 »Otroci nosijo osebno odgovornost do učenja.«

 »Prenos odgovornosti za uspeh na učenca.«

 »Učenec s pohvalo pridobi samozavest in se želi izboljšati tudi na področjih, ki jih še ni v celoti usvojil.«

 »Učenec sam regulira svoje učenje, sam se odloča koliko in kako se bo učil. Učitelj mu samo pripravi orodja za dosego cilja.«

 »Vsaka spodbuda in izražena možnost, da cilj dosežemo, da nam »vrata niso zaprta«, spodbuja in vodi naprej.«

 »Učenec se skozi opisno oceno zave, da se uči zase in za svoje znanje ter dosežke. Tako se razvija tudi avtonomnost.«

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

nikakor se ne strinjam

ne strinjam se sem neodločen se strinjam popolnoma se strinjam

odgovori učiteljev, izražei v odstotkih (%)

Trditev: "Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja njihovo avtonomnost."

48

Z naslednjo trditvijo, »Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja kompetentnost,« sem želela ugotoviti stališče učiteljev do spodbujanja formativne opisne ocene h kompetentnosti učencev. Učitelji so se skozi petstopenjsko lestvico (nikakor se ne strinjam, ne strinjam se, sem neodločen, se strinjam ter popolnoma se strinjam) opredelili do strinjanja s trditvijo. V povprečju so učitelji glede strinjanja s trditvijo neodločeni (M = 3,12; SD = 1,30). Skoraj tretjina učiteljev (28 %) se s trditvijo strinja, podoben delež (24 %) pa se jih ne strinja. 20 % učiteljev je neodločenih, 16 % se s trditvijo popolnoma strinja, 12 % pa se jih njo nikakor ne strinja.

Slika 7: Stališča učiteljev do spodbujanja formativne opisne ocene h kompetentnosti učencev

Sledilo je odprto vprašanje o izkušnjah učiteljev v zvezi s prejšnjo trditvijo »Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja kompetentnost.« Skozi odgovore je moč razumeti, da so učitelji termin kompetentnost dojemali na dva načina. Nekateri so kompetentnost razumeli kot usvojene veščine in spretnosti učencev, ki jih skozi učenje pridobivajo in ki jih skozi formativno opisno oceno učitelji ocenijo. Nekaj odgovorov učiteljev:

 »Učenci so bolj zagnani in lažje pridobivajo nove kompetence.«

 »Učenec razvija močna področja, dela pa na slabših in s tem pridobiva različne kompetence.«

 »Opisno oceno lahko pridobimo na različne načine, kar spodbuja k razvoju kompetenc pri učencih.«

 »Zavedajo se, da lahko sami vplivajo na svoje znanje, zato gradijo na kompetentnosti.«

 »Učenci se tako bolj potrudijo razviti svoje potenciali in tako tudi razvijajo svojo kompetentnost.«

 »Taka ocena spodbuja kompetentnost učencev, saj se začnejo zavedati svojega znanja in svoje odgovornosti za znanje.«

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

nikakor se ne strinjam

ne strinjam se sem neodločen se strinjam popolnoma se strinjam

odgovori učiteljev, izraženi v odstotkih (%)

Trditev: "Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja kompetentnost."

49

 »Učenci tekom učenja pridobijo informacije o svojem delu in znanju. sprotna informacija jih spodbudi, da gradijo svojo kompetentnost in so odgovorni za svoje učenje.«

Zasledila sem tudi odgovore, ki se nanašajo na kompetitivnost učencev med seboj oz. na tekmovanje učencev med seboj; ti kažejo, da nekateri učitelji ne razumejo pojma kompetentnost, na primer:

 »Učenci se pri taki oceni ne morejo primerjati med seboj, zato kompetentnosti ni.«

 »Kompetentnost med učenci ni prisotna zaradi oblike ocene in informacij, ki jih opisna ocena vsebuje. Drugače je s številčno oceno, kjer je tekmovalnosti med učenci ogromno.«

Tabela 6: Aritmetične sredine in standardni odkloni stališč učiteljev o vplivu formativne opisne ocene na učno motivacijo

Trditve M SD

Formativna opisna ocena učence spodbuja k učenju. 4,04 0,96 Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja njihovo

avtonomnost.

3,73 1,04

Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja kompetentnost. 3,12 1,30

Ocenjevanje in preverjanje ima na učenca spoznavni, čustveni in motivacijski vpliv (Marentič Požarnik, 2019). V strokovni literaturi je moč zaslediti raziskave, ki povezujejo učno motivacijo in ocenjevanje, a so te redke. Zasledila sem tudi nekaj razhajanj, saj vse raziskave niso ponudile enakih rezultatov. Specifično sem zato želela ugotoviti, kakšen vpliv imajo na učno motiviranost učencev formativne opisne ocene.

Raziskava Butlerjeve (1988, v Stipek, 2002) je pokazala, da so učenci, ki so namesto številčne ocene prejemali opisne ocene, svoje učne rezultate izboljšali za 30 %. Krek idr. (2005) so ugotovili, da opisne ocene po mnenju staršev in učiteljev pri učencih spodbujajo željo po znanju in večajo interes za učenje. A vendar je raziskava Vogrinca idr. (2011) pokazala obratno, in sicer so starši in učitelji menili, da opisna ocena ne spodbuja učencev k učenju. Rezultati empirične raziskave magistrskega dela dajejo podobne rezultate kot raziskava Kreka idr.

(2005). Ugotovila sem namreč, da učitelji menijo, da formativna opisna ocena učence spodbuja k učenju oziroma da nanje deluje učno motivacijsko.

Ugotovila sem, da po strokovnem mnenju učiteljev formativne opisne ocene na učence delujejo učno motivacijsko predvsem zaradi vloge povratne informacije, ki jo nosijo. Na podlagi takojšnje povratne informacije lahko učenci svoje spretnosti in znanje izboljšajo. Ker s formativnimi opisnim ocenami spremljajo svoje rezultate, lahko hitro napredujejo. Tudi strokovnjaki poudarjajo pozitivne učinke povratne informacije. Hattie in Timperley (2007) sta

50

na podlagi svoje empirične raziskave ugotovila, da povratna informacija sodi med deset najpomembnejših spremenljivk, ki vplivajo na učno motivacijo učencev.

Učitelji menijo, da so formativne opisne ocene dober motivator zaradi jasno izraženih učnih ciljev in kriterijev, na podlagi katerih se razvije opisna ocena. Pomembnost teh poudarjajo tudi strokovnjaki. Hattie in Timperley (2007) navajata, da morajo pri ocenjevanju učni cilji in standardi znanja jasno določeni. V nasprotnem primeru učenec ne more napredovati, saj nima informacije o tem, kaj je že dosegel in kaj mora še doseči. Obenem tudi ne morejo nadzorovati učenja in posledično uspeha (Stipek, 2002).

Formativna opisna ocena je oblika povratne informacije, ki pa jo strokovnjaki opredeljujejo kot zelo pomemben dejavnik uspešnega učenja. Hattie in Timperley (2007) navajata, da je glavni namen povratne informacije zmanjšati razliko med trenutnim razumevanjem in učnimi cilji.

Zato mora biti povratna informacija sestavljena iz treh pomembnih komponent: natančno določeni učni cilji in standardi znanja, informacija o napredku učenca ter usmeritev učenca k napredku. Podobno pa William (1998, v Marentič Požarnik, 2019) specifično za formativno ocenjevanje opredeli nekaj ključnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni: cilj oz. želeno raven dosežka moramo natančno opredeliti; trenuten dosežek in cilje primerjamo med seboj in ugotovimo vrzeli med njima; učenca informiramo, kako naj te vrzeli zapolni; učenec nato to informacijo uporabi pri svojem učenju. Na podlagi odgovorov na vprašanje v empirični raziskavi lahko sklenem, da učitelji vedo, kako mora biti oblikovana formativna opisna ocena, da je ta učinkovita in da doseže svoj namen. Učitelji menijo, da mora biti formativna opisna ocena oblikovana konkretno in zapisana jasno. Vsebovati mora podatek, kaj učenec zna, ga pohvaliti in usmeriti k odpravi napak, k napredku in k dosegu še neusvojenih ciljev.

Ker na motivacijo pomembno vplivata tudi avtonomija in kompetentnost, sem želela raziskati, kakšno je strokovno mnenje učiteljev glede teh dveh dejavnikov. Z empirično raziskavo sem ugotovila, da učitelji menijo, da formativna opisna ocena pri učencih spodbuja avtonomnost.

Če sklepam na podlagi odgovorov učiteljev, kako oblikujejo formativno opisno oceno, lahko predvidevam, zakaj tako menijo. Učitelji so učence skozi formativne opisne ocene pohvalili, jim dali povratno informacijo ter jih skozi usmeritve in dajanje možnosti za napredek spodbujali k vztrajnosti. To pa so tudi nekateri izmed dejavnikov, ki v učencih spodbujajo občutek avtonomije, kot sta v svoji raziskavi ugotovila Reeve in Jang (2006).

Empirična raziskava je pokazala, da učitelji menijo, da se avtonomnost učencev kaže predvsem skozi občutek njihove odgovornosti, ki se razvija ob podajanju formativnih opisnih ocen.

Empirična raziskava je pokazala, da so, za razliko od avtonomije, učitelji v povprečju neodločeni, da formativna opisna ocena pri učencih spodbuja kompetentnost. Kompetentnost lahko učitelji med drugim zagotavljajo s podajanjem ocen, ki morajo bit podane čim prej (Seifert in Sutton, 2009). Občutek po kompetentnosti zvišuje tudi pozitivna povratna informacija, kar sta z raziskavo ugotovila Vallerand in Reid (1988, v Deci idr., 1991). Z empirično raziskavo sem ugotovila, da učitelji formativno opisno oceno oblikujejo pozitivno in da te vsebujejo pohvale, sama ocena pa je zaradi svoje narave podana pogosto in sproti. Lahko torej sklepam, da z naštetim učitelji spodbujajo kompetentnost pri učencih, a se tega mogoče ne zavedajo. Razlog, da so učitelji neodločeni, da formativna opisna ocena pri učencih spodbuja kompetentnost morda tiči tudi v tem, da je bilo pri anketiranih učiteljih zaznati nerazumevanje

51

pojma kompetentnost. Od 52 učiteljev sta dva pojem razumela kot tekmovanje učencev med seboj za ocene, šest učiteljev pa na odprto vprašanje o njihovih izkušnjah glede povezave med formativno opisno oceno in kompetentnostjo ni odgovorilo oz. je za odgovor napisalo »ne vem«.

Z zastavljenim odprtim vprašanjem o izkušnjah učiteljev glede spodbujanja kompetentnosti skozi formativno opisno oceno sem prišla do ugotovitve, da so te pozitivne. Nekateri menijo, da učenci kompetentnost razvijajo zaradi odgovornosti, ki jo nosijo pri svojem šolskem delu in uspehu, drugi zaradi motivacije, ki jo prinaša formativna opisna ocena, tretji zaradi informativne vloge, ki jo nosi ocena ipd.

2.4.2 Strokovno mnenje učiteljev o vplivu formativne opisne ocene na učno motiviranost

In document STROKOVNEM MNENJU UČITELJEV (Strani 54-61)