Strokovno mnenje učiteljev o vplivu formativne opisne ocene na učno

Z devetimi trditvami, na katere so učitelji izrazil strinjanje na 5-stopenjski lestvici stališč, sem želela odgovoriti na drugo raziskovalno vprašanje »Kako po strokovnem mnenju učiteljev formativne opisne ocene vplivajo na učno motiviranost učencev po teoriji samodeterminacije?«

Teorija samodeterminacije učno motivacijo deli na štiri oblike zunanje motivacije glede na stopnjo avtonomnosti in na notranjo motivacijo. Želela sem ugotoviti, kateri tip zunanje motivacije je po teoriji samodeterminacije po strokovnemu mnenju učiteljev pri učencih najpogostejši.

Na zunanje uravnavanje, ki je prva faza nadzorovane motivacije, se nanašata prvi dve trditvi:

»Učenci se po podani formativni opisni oceni učijo zato, da bi ob uspehu bili pohvaljeni s strani učiteljev in/ali staršev.« in »Učenci se po podani formativni opisni oceni učijo zato, da bi se izognili kazni, ki morebitni slabi oceni sledi.«. Učitelji so v povprečju neodločeni (M = 2,88;

SD = 0,99), ali se učenci po podani formativni opisni oceni učijo zato, da bi bili ob uspehu pohvaljeni s strani učiteljev oz. staršev. 38 % učiteljev se s trditvijo ne strinja. 27 % učiteljev je glede trditve neodločenih, enak delež se jih s trditvijo strinja. Skrajna konca lestvice sta zavzela najmanjši delež, in sicer se jih 4 % popolnoma strinja in 4 % nikakor ne strinja s trditvijo. V povprečju se učitelji ne strinjajo s tem, da se učenci po podani formativni opisni oceni učijo v izogib kazni, ki sledi morebitni slabi oceni (M = 2,00, SD = 0,89). Skoraj polovica učiteljev (46 %) se s trditvijo ne strinja. Približno tretjina (31 %) se jih s trditvijo nikakor ne strinja. 15 % učiteljev je neodločenih glede strinjanja s trditvijo, 8 % pa se jih s trditvijo strinja.

Popolnoma strinjal se ni nihče od anketirancev, zato delež tega odgovora znaša 0 %.

Introjicirano uravnavanje je naslednji tip zunanje motivacije po kontinuumu od kontroliranih do avtonomnih tipov motivacije po teoriji samodterminacije. Na tega se nanašata 3. in 4. trditev:

»Formativna opisna ocena spodbuja tekmovanje in primerjanje učencev med seboj.« in

»Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje za dosežke (za oceno).«. S prvo navedeno trditvijo se učitelji v povprečju ne strinjajo (M = 2,00; SD = 0,80). S 61 % se večina učiteljev ne strinja, da formativna opisna ocena pri učencih spodbuja primerjanje teh med seboj.

23 % učiteljev se s trditvijo nikakor ne strinja. Neodločenih je 8 % učiteljev, 8 % njih pa se s trditvijo strinja. Nihče od anketiranih učiteljev pa se s trditvijo popolnoma strinja. Učitelji se v povprečju ne strinjajo, da formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje za dosežke

52

oziroma oceno (M = 2,46; SD = 1,14). Največji delež (46 %) se jih s trditvijo ne strinja. Približno petina (19 %) se jih s trditvijo popolnoma na strinja, enak odstotek učiteljev pa se strinja s trditvijo. 15 % učiteljev je glede strinjanja neodločenih, 4 % njih pa se s trditvijo popolnoma strinja.

Prva stopnja avtonomne motivacije in tudi naslednji tip motivacije je identificirano uravnavanje. Ali se oz. v kolikšni meri se ta tip motivacije po strokovnem mnenju učiteljev pojavlja pri učencih, sem želela preveriti z naslednjimi trditvami: »Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje za znanje.«, »Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja pozitiven odnos do učenja.« in »Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja trud za šolsko delo.«. V povprečju se učitelji strinjajo, da formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje za znanje (M = 4,04; SD = 0,87). Več kot polovica učiteljev (57 %) se s trditvijo strinja. S trditvijo se popolnoma strinja 27 % učiteljev. 12 % jih je neodločenih, 4 % učiteljev pa se s trditvijo popolnoma ne strinja. Da formativna opisna ocena spodbuja pozitivnem odnos do učenja, se učitelji v povprečju strinjajo (M = 4,15; SD = 0,92). 46 % učiteljev se z navedeno trditvijo strinja. Naslednji delež predstavljajo učitelji, ki se strditvijo popolnoma strinjajo (38

%). 12 % učiteljev je neodločenih, 4 % pa se s trditvijo popolnoma ne strinjajo. Naslednja trditev se glasi: »Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja trud za šolsko delo.«. V povprečju se učitelji s tem strinjajo (M = 3,96; SD = 1,00). Več kot polovica (57 %) anketiranih učiteljev se strinja s trditvijo. 27% se jih popolnoma strinja s trditvijo, 8 % se jih ne strinja, 4

% jih je neodločenih ter 4 % učiteljev se s trditvijo popolnoma ne strinja.

Zadnja, najbolj avtonomna oblika zunanje motivacije po teoriji samodeterminacije je integrirano uravnavanje. Z naslednjima dvema trditvama sem želela preveriti, kako pogosto se ta po strokovnemu mnenju učiteljev kaže pri učencih. Učitelji se s trditvijo »Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje, ki učencu predstavlja užite,.« v povprečju strinjajo (M = 3,58; SD = 0,95). Točno polovica učiteljev (50 %) se s trditvijo strinja. Neodločenih je 27 % učiteljev, 11 % pa se jih s trditvijo popolnoma strinja. Nestrinjanje s trditvijo je izrazilo 8 % učiteljev, popolnoma ne strinja pa se jih 4 %. Učitelji so v povprečju neodločeni pri trditvi

»Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje, ki učencu predstavlja zabavo.« (M = 3,35 SD = 0,85). Enak delež učitelje (42 %) se s trditvijo strinja in je neodločen glede strinjanja z njo. 8 % učiteljev se s trditvijo ne strinja, 4 % se popolnoma ne strinja ter 4 % se jih popolnoma strinja s trditvijo.

53

Slika 8*: Stališča učiteljev o učinkih formativne opisne ocene

*Trditve o učinkih formativne opisne ocene so predstavljene na Sliki 8:

1: Učenci se po podani formativni opisni oceni učijo zato, da bi ob uspehu bili pohvaljeni s strani učiteljev in/ali staršev.

2: Učenci se po podani formativni opisni oceni učijo zato, da bi se izognili kazni, ki morebitni slabi oceni sledi.

3: Formativna opisna ocena spodbuja tekmovanje in primerjanje učencev med seboj.

4: Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje za dosežke (za oceno).

5: Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje za znanje.

6: Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja pozitiven odnos do učenja.

7: Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja trud za šolsko delo.

8: Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje, ki učencu predstavlja užitek.

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

1 2 3 4 5 6 7 8 9

odgovori učiteljev, izraženi v odstotkih (%)

trditve o učinkih formativne opisne ocene

nikakor se ne strinjam ne strinjam se sem neodločen se strinjam popolnoma se strinjam

54

9: Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje, ki učencu predstavlja zabavo.

Tabela 7: Aritmetične sredine in standardni odkloni stališč učiteljev do učinkov formativne opisne ocene

Trditve M SD

1 Učenci se po podani formativni opisni oceni učijo zato, da bi bili ob uspehu pohvaljeni s strani učiteljev in/ali staršev.

2,88 0,99 2 Učenci se po podani formativni opisni oceni učijo zato, da bi se

izognili kazni, ki morebitni slabi oceni sledi.

2,00 0,89 3 Formativna opisna ocena spodbuja tekmovanje in primerjanje

učencev med seboj.

2,00 0,80 4 Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje za dosežke

(za oceno).

2,46 1,14 5 Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje za znanje. 4,04 0,87 6 Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja pozitiven odnos do

učenja.

4,15 0,92 7 Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja trud za šolsko delo. 3,96 1,00 8 Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje, ki učencu

predstavlja užitek.

3,58 0,95 9 Formativna opisna ocena pri učencih spodbuja učenje, ki učencu

predstavlja zabavo.

3,35 0,85

V magistrskem delu sem se osredinila na eno izmed bolj uveljavljenih motivacijskih teorij – teorijo samodeterminacije. Ta razlaga, da je vsak posameznik motiviran, a da se izvor motivacije razlikuje. Motivacija je po teoriji samodeterminacije lahko samodoločena oz.

avtonomna ali pa kontrolirana (Deci idr., 1991). Popolnoma avtonomna je notranja motivacija, zunanja motivacija pa je nadzorovana. Zunanjo motivacijo teorija samodeterminacije razdeli na štiri oblike po kontinuumu od kontroliranih pa do nekontroliranih oblik: zunanje uravnavanje, introjicirano uravnavanje, identificirano uravnavanje in integrirano uravnavanje.

Z empirično raziskavo sem želela ugotoviti, katera izmed štirih oblik motivacije se pri učencih, ki prejemajo formativne opisne ocene, pojavlja najbolj pogosto. Na podlagi rezultatov empirične raziskave sem ugotovila, da se ob vplivu formativne opisne ocene najmanj pojavljata prvi dve obliki zunanje motivacije. To sta zunanje uravnavanje in pa introjicirano uravnavanje, ki sta tudi bolj nadzorovani obliki motivacije. Učitelji torej menijo, da se ob pridobitvi formativne opisne ocene učenci ne učijo zaradi zunanjih vplivov, zaradi pridobitve pohvale,

55

izognitve kazni, učenja zgolj zaradi pridobitve dobre ocene, pač pa zaradi pridobljenega znanja.

Prav tako menijo, da se učenci ne primerjajo med seboj in da formativna opisna ocena ne spodbuja medsebojnega tekmovanja v ocenah.

Ugotovila sem, da se po strokovnem mnenju učiteljev pri učencih najpogosteje pojavlja identificirano uravnavanje, ki je tudi prva stopnja avtonomne motivacije po teoriji samodeterminacije. Deci in Ryan (2012) navajata, da pri tej obliki motivacije učenci sprejmejo dejavnosti kot vredne in se z njimi identificirajo. To pomeni, da učenci pri dejavnostih sodelujejo, ker jih zaznavajo kot vredne za njihovo učenje in znanje. Učenci se na podlagi formativne opisne ocene učijo zaradi pridobitve veščin in znanja, spodbujen je njihov pozitiven odnos do učenja, zaradi takih ocen pa vlagajo več truda v šolsko delo.

Rezultati empirične raziskave so izredno pozitivni in vzpodbudni, saj je indentificirano uravnavanje avtonomna oblika učne motivacije, formativne opisne ocene pa prispevajo k oblikovanju te vrste motivacije. Nekatere raziskave so prišle do pozitivnih ugotovitev in vplivov avtonomnejših tipov motivacije na učenca ter njegovo šolsko delo in uspeh (raziskave Gottfriedeve, Ryana in Decija, Grolnicka in Ryana). Gottfried (1990, v Deci idr., 1991) je na podlagi svoje raziskave poročala o opazni pozitivni korelaciji med avtonomnejšimi tipi motivacije in višjimi učnimi dosežki. Ryan in Deci (2000) sta ugotovila, da je bilo identificirano uravnavanje pri učencih povezano z večjim zanimanjem za dejavnosti, ki so jih tudi bolj cenili.

Učenci so se trudili za uspeh in imeli boljše načine za spoprijemanje z neuspehi. Grolnick in Ryan (1987, v Deci idr., 1991) sta v svoji raziskavi ugotovila, da so imeli učenci, pri katerih je bila motivacija avtonomno usmerjena, boljši spomin in so bili spodobni divergentnega, idejno usmerjenega učenja in razmišljanja ter konceptualnega razmišljanja.

2.4.3 Strokovno mnenje učiteljev o učenčevem razumevanju namena formativne opisne