INTERNO INTERNO

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Februar 2012 | številka 01

NAGRADNA KRIŽANKA

TRIAŽIRANJE:

Bolnikom na urgenci odslej informacija o času čakanja in stopnji nujnosti

INTERVJU

Ga. Erna Kos Grabnar:

»Medicinske sestre so največkrat prva oseba v stiku z bolnikom«

INTERNO

INTERNO

22

Zahvala Boruta Pahorja

22

Mercator obdaril paciente na Pediatrični kliniki

23

Vilma Novak – nominiranka za Slovenko leta 2011

24

Tudi leto 2012 strokovno uspešno in do pacientov prijazno

24

Brezplačno usposabljanje zaposlenih v UKCL za večjo osnovno računalniško pismenost

POGLED NAZAJ

25

Intricatum Extricatum Medicum – Zavozlano razvozlano v zdravniškem delu, 1692

PREBERITE

28

Naši zaposleni so botri indijski deklici

POVEDALI SO

29

ANKETA - Kako si pomagate krepiti odpornost v zimskih mesecih, kaj so vaši skrivni

»recepti za zdravje«? Imate kakšen naravni recept za lajšanje prehladov in drugih bolezni?

29 KAJ MENIJO O NAS

31 NAGRADNA KRIŽANKA

Vabimo vas, da tudi vi soustvarjate naše glasilo

Tudi v letu 2012 je naša želja, da bi zaposleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. Prispevke, ob- vestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki inter- nega glasila, nam pošljite v ure- dništvo najkasneje do 10. marca 2012. V uredništvu si pridržuje- mo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije odda- jajte posebej (ne v besedilu) v di- gitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

10

21 22

22

3 ^UVODNIK 4 ^{KDO SMO MI}

Pacientom na urgenci odslej informacija o času čakanja in stopnji nujnosti

AKTUALNO

7

Finančni načrt: UKCL se srečuje z zaostrenim položajem

9

Uspeh pri čakalnih dobah za CT in MR preiskave

AKTUALNO

10

Intervju z go. Ernestino Kos Grabnar: “Medicinske sestre so največkrat prva oseba v stiku z bolnikom”

12

Podelitev priznanj Republike Slovenije za poslovno odličnost

13

Mednarodna konferenca Zdravstvo brez meja

14

Kaj je celostna grafična podoba podjetja in zakaj je pomembno, da jo v UKCL dosledno uporabljamo?

15

Kateri zaposleni, ki se počutijo bolne (prezentisti), niso na bolniškem staležu, temveč delajo

UKCL SMO LJUDJE

17

Ogljikov monoksid - tihi ubijalec

UTRIP UKCL

19

Otroke s Pediatrične klinike so razveselili že deseto leto zapored

20

30 let zbora dr. Bogdana Derča s Pediatrične klinike v Ljubljani

20

Dobrodelni koncert za nakup robotskega sistema za pripravo zdravil

21

Donacija vrhunske tekačice Petre Majdič

21

Zadnji dogodki na Nevrološki kliniki: zaživel je razstavni prostor

22

Podelitev čeka Porodnišnici za nakup ultrazvočnega aparata

KAZALO

03

V

letu 2012 smo soočeni z neprijetno situacijo na finančnem področju.

Finančni načrt za leto 2012 je napisan v skladu s pravili Ministrstva za zdravje RS in predvideva izravnan rezultat, a se ob tem zavedamo, da bo ob koncu leta takšno stanje – ne da bi se spremenila splošna situacija v zdravstvu – težko doseči. Že več let se srečujemo z ostrimi rezi v sredstva, namenjena za zdravstvo, konec leta 2011 pa se je stanje dodatno poslabša- lo zaradi sprejetih ukrepov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstva za zdravje RS. Ti ukrepi zmanjšujejo cene naših programov za več kot 10 milijonov evrov na letni ravni. Hkrati je bil preko nacionalnega razpisa del relativno dobro ovrednotenih programov prenesen na zasebnike.

UKC Ljubljana se s temi ukrepi ne more sprijazniti in bo naredil vse, da se ne bi uveljavili, dodaten zagon in podporo pa sta nam dala tudi naša najbolj pomembna organa – Svet UKC Ljubljana kot naš nadzorni organ in Svet pa- cientov kot naše najvišje posvetovalno telo.

»Zaskrbljeni smo, ker je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v nacio- nalnem razpisu za leto 2012 UKC Ljubljana odvzel 30 odstotkov programa in ga dodelil nekaterim zasebnim izvajalcem. UKC Ljubljana ima za ta podro- čja vrhunski kader in opremo ter zagotavlja najboljšo oskrbo za paciente. Z odvzemi programov in posledičnim nižanjem sredstev se UKC in pacientom jemlje možnost ohranjanja najvišje strokovne ravni oskrbe,« je denimo jav- no opozorila predsednica Sveta pacientov, ga. Elizabeta Bobnar Najžar.

Ne glede na neugodno stanje smo si v UKCL tudi letos zadali finančni načrt izredno natančno izdelati, glede na prejšnja leta pa smo ga še dopolnili.

Dodali smo skupne prioritete kot primer obvladovanja stroškov dela, sku- pne cilje in cilje posameznih organizacijskih enot po modelu uravnoteženih kazalnikov in kazalnikov uspešnosti, s katerimi bodo redno spremljali uspe- šnost uresničevanja načrtovanih ciljev.

Ne glede vso situacijo ostaja zaveza Univerzitetnega kliničnega centra Lju- bljana enaka kot doslej. Državljanom Republike Slovenije – zavarovanim osebam ZZZS – smo dolžni zagotavljati enako dostopnost kot v preteklosti.

To pomeni, da bo potrebno izvesti ves pogodbeno dogovorjeni program in hkrati, ne glede na zniževanje cen, poskrbeti tudi za razvoj zdravstvenih tehnologij in uvajanje novih programov. Verjamemo, da to zmoremo.

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Februar 2012, številka 01

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica:

Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

• Darinka Klemenc, dipl. m. s.

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc Lektoriranje :

Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.

Fotografije: Jolanda Kofol in drugi;

fotografija na naslovnici: Matjaž Žnidaršič Oblikovanje: Ana Vedlin

Tisk: Grafika Gracer d.o.o.

Naklada: 3.000

Glasilo v elektronski obliki na:

http://www3.kclj.si

Uvodnik

mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKCL

INTERNO

04

Pacientom na urgenci odslej informacija

o času čakanja in stopnji nujnosti

V urgentnem bloku UKCL bodo tako na kirurškem delu urgence kot tudi na internistični prvi pomoči s pomočjo triažiranja pacientom podali informacijo o času

čakanja od prihoda in stopnji nujnosti – informacije so na IPP že vidne na zaslonih na hodnikih

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

»T

rend v sodobni obravnavi urgentnih pacientov je, da ob prihodu na urgentni od- delek čim prej oceni pacientovo stanje zdravstveni delavec in določi nujnost obravnave. Tem trendom želimo sle- diti tudi v urgentnem bloku UKCL,«

pove asist. mag. Hugon Možina, vod- ja Internistične prve pomoči (IPP) In- terne klinike. Celotni urgentni blok, kamor poleg IPP sodi Urgentni kirur- ški blok Kirurške klinike, namreč uva- ja določitev nujnosti za pacienta tudi

»navzven«, za čakajoče paciente. Ti bodo prek informativnih zaslonov, postavljenih na hodnikih urgentnega bloka, lahko spremljali informacije o času čakanja od njihovega prihoda, o stopnji nujnosti obravnave, na za- slonih pa se vrtijo tudi informativne, zdravstveno-vzgojne vsebine in spro- stitveni program.

Uvajanje triažiranja oziroma določitve stopnje nujnosti v urgentnem bloku sicer ni novost; že februarja lani je bil organiziran prvi tečaj za medicinske sestre o triaži pri sprejemu urgentne- ga pacienta. Na zaslonih, nameščenih po hodnikih urgentnega bloka, bodo pacienti odslej lahko prebrali infor- macijo o času čakanja od posamezni- kovega prihoda, z barvo bo označena

stopnja nujnosti (rdeča, oranžna, ru- mena, zelena ali modra – razlaga barv je v tabeli). »Z uvajanjem informacij o dolžini in vsebini čakanja želimo svo- jim pacientom zagotoviti predvsem bolj humano in prijazno okolje, saj se zavedamo, da je čakanje, še posebej če si bolan, neprijetno,« pove Stanka Ko- šir, vodja urgentnega kirurškega blo- ka UKCL. Poleg informacije o čakanju bodo namreč pacientom za krajšanje čakanja na voljo tudi izobraževalne in sprostitvene vsebine.

Za uvedbo triažiranja so si prizadevali tako na kirurškem delu urgence kot tudi na IPP. Na fotografiji (od leve proti desni): Maruša Brvar, glavna medicinska sestra IPP, Veronika Mirtič, vodja zdravstvene administracije na IPP, Majda Cotič Anderle, koordinator za kakovost na Interni kliniki, Stanka Košir, vodja kirurškega urgentnega bloka, asist. mag. Hugon Možina, dr. med., predstojnik IPP.

Kdo smo mi

BARVA Triažna oznaka

Čas do pregleda pri zdravniku

Poškodovanci, katerih

zdravstveno stanje ... PRIMERI

TAKOJŠNJI O minut

… zahteva takojšnje ukrepe za ohranitev / povrnitev življenjskih funkcij (oživljanje).

- zastoj dihanja - srčni zastoj

- nezavesten poškodovanec - epileptični status

- huda krvavitev iz velikih žil

ZELO NUJNI 10 minut … je tako resno, da bi bilo brez hitre pomoči njihovo življenje ogroženo.

- poškodba hrbtenice z ohromelostjo udov - zlom stegnenice - zaustavljena huda

krvavitev iz velikih žil

NUJNI 60 minut

… je resno in potrebujejo prednostno obravnavo pri zdravniku.

- izpahi sklepov - amputacije prstov - splošno oslabeli

STANDARDNI 120 minut … ne zahteva takojšnjih nujnih ukrepov.

- manjše rane

- neogrožujoče poškodbe prsnega koša in trebuha - poškodbe zapestja

NENUJNI več kot

240 minut … je že daljše časovno obdobje nespremenjeno.

- stare poškodbe

- poškodbe, ki so bile oskr- bljene drugod

- ognojki Ob vpisu je stanje vsakega poškodovanca v Urgentnem kirurškem bloku ocenjeno glede na nujnost in razvrščeno v spodaj navedene triažne skupine:

VRSTNI RED PREGLEDA JE ODVISEN OD NUJNOSTI STANJA IN NE OD VRSTNEGA REDA PRIHODA!

Navedeni časovni normativi so delovni cilji in niso strokovni standardi oskrbe po- škodovancev! V primeru množičnih nezgod oziroma večjega števila poškodovancev se časi do pregleda lahko podaljšajo!

Preglednico je odobril Strokovni svet UKC.

* Povzeto in prirejeno po »The Canadian E. D. Triage and acuity scale« in po »Emergency Triage«Manchester Triage Group.

OSEBNI STIK S PACIENTI

BO ŠE VEDNO KLJUČEN

Sogovorniki pravijo, da bo sistem triažiranja in obveščanja pacientov o stopnji nujnosti izredno izboljšal informiranost pacientov in nekoliko tudi olajšal delo zaposlenih. Vsi poudarjajo, da bo še vnaprej na prvem mestu osebni stik z bolniki. »Velikokrat se nam zgodi, da bi bolnik, ki si je morda zgolj opraskal prst, rad bil na vrsti takoj in ne čakal 3-4 ure.

Zagotovo je v takem primeru potrebno prijazno pojasnilo,« meni prof. Matjaž Veselko, predstojnik KO za travmatologijo Kirurške klinike. Sogovorniki ob tem opozarjajo, da bi pacienti lahko bili velikokrat obravnavani tudi na primarni ravni, a enostavno pridejo na urgenco UKC Ljubljana in so nezadovoljni, ker čakajo dlje kot ostali.

05

Kaj je triažiranje?

Na IPP so informacije o čakanju pacien- tov že na voljo; pacienti na zaslonu vi- dijo sebe in svojo skupino ogroženosti glede na vnaprej narejeno triažiranje.

Triažiranje pomeni, da diplomirana medicinska sestra takoj ob sprejemu oceni in dokumentira pacientovo sta- nje ter določi stopnjo nujnosti obrav- nave glede na pet triažnih kategorij (če diplomirana medicinska sestra po- trebuje posvetovanje z zdravnikom, se z njim posvetuje). »Uvedba triažiranja je za paciente veliko bolj varna. Za vsa- kega posameznika takoj ob sprejemu določimo natančno stanje po triažni lestvici, celoten proces obravnave za pacienta je tako izboljšan,« pove Mari- ja Brvar, glavna medicinska sestra IPP.

Na IPP so za paciente pripravili sistem, ki omogoča anonimnost pacientov. Na zaslonu je zapisana pacientova iden- tifikacijska številka, isto številko pa

Kdo smo mi

pacient dobi tudi na zape- stnici, ki jo ima na zapestju ves čas obravnave. Prek številke na zaslonu pacient vidi čas svojega čakanja in – prek barve – tudi sto- pnjo nujnosti obravnave.

»Ponavadi se zgodi, da bi bili radi pacienti obravna- vani čim prej, zato se nam zdi sistem, prek katerega bodo vedeli, v kateri sto- pnji nujnosti so, izjemno pozitiven. Če ima nekdo manjšo rano, na drugi strani pa je nekdo ali več takih, ki imajo zastoj di- hanja, je povsem normal- no, da prvi čaka dlje. V tujini ljudje čakajo na urgenci tudi po dva dni, a to tudi razumejo in sprejemajo,« pove asist.

mag. Hugon Možina.

06

Trendu, da se na urgentnem oddelku čim prej oceni pacientovo stanje in določi nujnost obravnave, smo se pridružili tudi v urgentnem bloku UKCL. Ob zaslonu asist. mag.

Hugon Možina, vodja Internistične prve pomoči (IPP) Interne klinike.

Triažiranje pomeni, da diplomirana medicinska sestra takoj ob sprejemu oceni in dokumentira pacientovo stanje in določi stopnjo nujnosti obravnave.

Kdo smo mi

V Urgentnem kirurškem bloku Kirurške klinike bodo poškodovancem delili številke.

V urgentni travmatološki ambulanti je število pacientov, ki jih obravnavajo letno, precej višje kot na IPP, ker gre za poškodovance, ki pridejo neposre- dno v Urgentni kirurški blok, so torej brez napotnic. Razpon pacientov je velik – sprejemajo vse od najmlajših do najstarejših pacientov. Težje po- škodovance triažirajo/določijo sto- pnjo nujnosti že na terenu, medtem ko lažje poškodovane triažirajo na urgenci. Vse poškodovane paciente, med katerimi je razpon čakanja zelo raznolik, bodo prek zaslonov in pla- katov obveščali o njihovi čakalni vrsti ter stopnji nujnosti. »Ker je sistem za- pestnic za ogromno število poškodo- vanih pacientov težje izvedljiv, bomo na kirurškem delu urgence pacientom razdelili nalepke s številko, ki jo bodo potem našli na zaslonu skupaj z bar- vo, ki določa stopnjo nujnosti,« pove Stanka Košir. Medtem ko pacienti, ki so sprejeti na travmatologiji, napotnic nimajo, na IPP sprejemajo predvsem paciente, ki so bili že obravnavani na primarni ravni. Gre za paciente iz vse Slovenije, veliko pacientov pa je napo- tenih iz ambulante Splošne nujne me- dicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana, ki ima prostore v neposredni bližini urgentnega bloka UKCL.

Tisto, kar posebej zaznamuje letošnji finančni načrt, je dejstvo, da se kljub nekaterim sicer ugodnim gospodar- skim kazalnikom razme-

re poslovanja UKCL še zaostrujejo. Že v letih 2009 in 2010 sta Zavod za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije (ZZZS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije spre- jela varčevalne ukrepe, ki so UKCL cene znižali za več kot deset odstotkov.

Posebej zaskrbljujoče je bilo zmanjšanje sredstev za terciarno dejavnost,

Finančni načrt:

UKCL se srečuje z

zaostrenim položajem

Letošnji finančni načrt zaznamuje dejstvo, da se kljub nekaterim sicer ugodnim gospodarskim kazalnikom razmere poslovanja UKCL še zaostrujejo.

Ksenija Ševerkar

in sicer za pet odstotkov. UKCL se je tem ukrepom uspešno prilagajal. Z organiza- cijskimi ukrepi smo obvladovali stroške

dela, zniževali stroške nezdravstvenih mate- rialov in storitev ter uveljavili financiranje za nekatere progra- me, ki smo jih izvajali že prej. Leta 2011 smo se soočili z izjemno slabo plačilno sposob- nostjo ZZZS, ki je sredi leta za tri odstotke znižal prilive in na koncu leta zamaknil akontacije v nasle- Vizija UKCL je ostati

najkakovostnejša in varna bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za bolnike, motivirajoče delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov in središče sodobnih raziskav, ki bo pritegnilo in zadržalo najboljše raziskovalce.

07

L

ani smo v UKCL prvič pripravili fi- nančni načrt za dve leti. Prvič po dolgih letih je bil finančni načrt pripravljen že pred začetkom leta, na katerega se je nanašal. V zaostrenih razmerah gospodarske recesije je bilo to zelo pomembno, saj je bila tudi na ta način organizacijskim enotam dana informacija o resnosti ekonomskih pro- blemov, s katerimi se soočata zdravstvo in UKCL kot največja in najpomembnejša zdravstvena ustanova v Sloveniji. Še po- sebej pa je bilo to pomembno zato, ker je bila z decentralizacijo odgovornost za stabilno poslovanje prenesena na orga- nizacijske enote in njihova vodstva.

Proces priprave finančnega načrta UKCL za leto 2012 smo še izpopolnili.

Določili smo:

• skupne prioritete (kot na primer obvladovanje stroškov dela);

• skupne cilje in cilje posameznih organizacijskih enot po modelu uravnoteženih kazalnikov (BSC – Balanced Scorecard);

• kazalnike uspešnosti, s katerimi bomo redno spremljali uspešnost doseganja načrtovanih ciljev (na ravni UKCL, klinik in kliničnih

oddelkov).

Aktualno

Plan 2011 Ocena realizacije

2011 Plan 2012 Indeks

03 : 02 03 : 01 HOSPITALNI BOLNIKI

SKUPAJ BOLNIKI UKC 100.684 102.989 96.640 93,8 96,0

ZZZS bolniki 99.684 102.327 95.640 93,5 95,9

SPP bolniki 99.316 102.013 94.911 93,0 95,6

število uteži 165.345 167.769 158.668 94,6 96,0

povprečna utež na SPP bolnika 1,66 1,64 1,67 101,7 100,4

Pedopsihiatrija 85 80 85 106,3 100,0

Transplantacije 283 234 239 102,1 84,5

Nacionalni razpis 405

Bolniki - ostali plačniki 1.000 662 1,000 151,1 100,0

SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST - OBISKI

SKUPAJ 774.542 747.809 769.340 102,9 99,3

SKUPAJ ZZZS 768.542 745.972 763.340 102,3 99,3

OSTALI PLAČNIKI - obiski 6.000 1.837 6.000 326,6 100,0

Tabela : Skupaj bolniki UKC Ljubljana

08

dnje leto. To je vplivalo na poslabšanje plačilne sposobnosti UKCL. Da bi zago- tavljali sredstva za plače, smo se morali tudi v UKCL z dobavitelji dogovarjati za podaljšanje plačilnih rokov.

Cilj uravnoteženega poslovanja bo težko izpolniti

Za še bolj kritično stanje sta konec leta 2011 poskrbela Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in ZZZS. Sprejeti ukrepi namreč zmanjšujejo cene naših programov za več kot deset milijonov evrov na letni ravni, hkrati pa je bil prek nacionalnega razpisa del sicer re- lativno dobro ovrednotenih programov prenesen na zasebnike. UKCL se s temi ukrepi sicer ne more sprijazniti in bo naredil vse, da se ne bi uveljavili, kljub temu pa ti ukrepi napovedujejo, da bo leto 2012 še toliko bolj težko in da bo težko izpolniti cilj uravnoteženega po- slovanja. Finančni načrt sicer za konec leta predvideva izravnan rezultat, a če do sprememb ne bo prišlo, se UKCL obeta 13,9 milijona evrov izgube, je ob predstavitvi finančnega načrta na sve- tu UKCL poudarilo vodstvo.

Letni cilji UKCL za leto 2012

V UKCL smo z namenom izboljšanja korporativnega upravljanja (uspešnosti in učinkovitosti dela) začeli z uvajan- jem uravnoteženega sistema kazalnikov uspešnosti po štirih vidikih:

• Vidik pacientov in drugih odjemal- cev: varna in uspešna obravnava pacientov, izpolnjevanje potreb in pričakovanj pacientov in drugih odjemalcev storitev, zadovoljni pacienti;

• Finančni vidik: UKCL je neprofitni zavod in si prizadeva poslovati uravnoteženo (odhodki ne prese- gajo prihodkov), kar je povezano z učinkovitim obvladovanjem odhod- kov in prihodkov;

• Vidik poslovnih procesov: izboljša- nje korporativnega upravljanja in organizacije dela, notranje učinko- vitosti ter uspešnosti procesov, ra-

zvoj in uvajanje sodobnih načinov zdravljenja, izdelava in uvajanje protokolov oziroma kliničnih poti, večanje deleža dnevne hospitaliza- cije in drugih oblik

specialističnega in subspecialistične- ga ambulantnega zdravljenja, učin- kovita in celovita informacijska pod- pora, dograjevanje sistema notranjih kontrol;

• Vidik učenja in rasti: izboljšanje usposobljenosti in motiviranosti zaposlenih, razvoj strateških znanj, spodbujanje inovati- vnosti, hiter prenos znanj v prakso.

Usposobljeni in motivira-

ni zaposleni UKCL skupaj z učinkovito organiziranimi in izvajanimi procesi ter z informacijsko podporo zagotav- ljajo uspešno obravnavo pacientov (izidi zdravljenja, zadovoljstvo pacien- tov) ob sprejemljivih stroških, spre- jemljivem času in ustrezni kakovosti.

To velja tudi za zadovoljevanje ostalih odjemalcev storitev UKCL.

V ta namen smo v skladu z usmeritvami postavili deset ključnih letnih ciljev UKCL. Za cilje smo vzpostavili kazal- nike in ciljne vrednosti kazalnikov za leto 2012, s katerimi bomo spremljali uspešnost uresničevanja ciljev. Cilji in kazalniki so zgrajeni tudi za nižje or- ganizacijske ravni UKCL (klinike, KO).

Kazalnike bomo spremljali mesečno oziroma letno in na ravni UKCL, klinik in KO. Izvajali bomo tudi primerjave oziroma »benchmarking« med klini- kami in s primerljivimi zdravstvenimi ustanovami po dejavnostih na državni in mednarodni ravni.

Načrt delovnega programa

UKCL bo v letu 2012 izvajal zdravstvene storitve po posameznih dejavnostih na podlagi načrtovanega delovnega programa iz letne pogodbe z ZZZS, na- cionalnega razpisa ZZZS in za ostale plačnike.

Za leto 2012 načrtujemo, da bo 96.640 bolnikov sprejetih v bolnišnično oskr- bo in 769.340 bolnikov v specialistično ambulantno obravnavo.

V letu 2012 je delovni program specialistično-ambulantnih storitev manjši v primerjavi z načrtom leta 2011, in sicer za 183 tisoč točk oziroma za 5000 obiskov zaradi uvedbe novih standardov, po katerih se določene storitve prikazujejo posebej (biopsija horionskih resic, amniocinteza, medi- kamentozni splav, operacije karpal- nega kanala, zdravljenje starostne de- generacijske makule).

V LETU 2012 UKCL NAČRTUJE:

• prijavo na natečaj za priznanje

Republike Slovenije za poslovno odličnost (pridobitev bronaste medalje – interval točk 350–400);

• nadaljevanje pridobivanja ISO-standarda 9001/2008 za celoten UKCL (predvidena je prva predpresoja);

• nadaljevanje pridobivanja mednarodne akreditacije Det Norske Veritas – DNV (standard Niaho) za UKCL kot celoto;

• razvoj in uvedbo novih kliničnih poti;

• stroškovno analizo SPP in procesov.

Aktualno

račun oz. plačilo opravljenih CT in MR preiskav, ki jih plača ZZZS. V letu 2011 smo imeli tudi inšpekcijske nadzore in izredni nadzor Ministrstva za zdravje v zvezi z vodenjem čakalnih dob za MR otroke v anesteziji.

J

ulija 2010 je na podlagi petega odstavka 15. člena Zakona o pa- cientovih pravicah minister za zdravje izdal Pravilnik o najdaljših do- pustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vode- nja čakalnih seznamov. Zavod za zdra- vstveno zavarovanje Slovenije je ob tem Pravilniku uvedel tudi nov model plačevanja CT in MR preiskav, in sicer z Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2010. Poleg tega smo izvajalci radioloških storitev ok- tobra 2010 od ZZZS prejeli vsebinska in tehnična navodila za izmenjavo specifi- kacij CT in MR preiskav. V letu 2011 so se na Kliničnem inštitutu za radiologijo (KIR) srečali s problemom nepopolnih ambulantnih napotnic naročnikov teh radioloških preiskav. Zato so uvedli kontrole in zavračali nepopolne napo- tnice. Postopno so začeli tudi z uvaja- njem PACS/RIS sistema. V RIS sistemu so predvidena polja za vse specifikacije CT in MR preiskav, ki so osnova za ob-

Uspeh pri čakalnih dobah za CT in MR preiskave

Januarja 2012 so čakalne dobe za MR in CT preiskave v skladu s Pravilnikom, in sicer so pacienti z napotitvijo pod hitro na vrsti v 3 mesecih, z napotitvijo pod redno so na vrsti v 6 mesecih.

mag. Darja Jereb

Decembra 2011 je bil izveden tudi redni nadzor, ki je bil namenjen preverjanju izvajanja Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Nadzor je bil opravljen na Kliničnem inštitutu za radiologijo, Interni kliniki- KO za kardiologijo, Kliniki za ORL, Stomatološki kliniki in Ginekološki kliniki. Na vseh klinikah so se čakalne dobe skrajšale, v nadzoru je bil ugotovljen opazen napredek pri vodenju čakalnih knjig in nadzorniki niso odkrili nepravilnosti. Vsem sodelavcem se zahvaljujem za dobro opravljeno delo in upam, da bodo podobni rezultati tudi v letošnjem letu.

Januarja 2011 so bile čakalne dobe na KIR daljše od dopustnih čakalnih dob, in sicer je bila čakalna doba za MR nevrološkega sistema in za MR skeleta več kot eno leto. Januarja 2012 so čakalne dobe za MR in CT preiskave v skladu s Pravilnikom, in sicer so pacienti z napotitvijo pod hitro na vrsti v 3 mesecih, z napotitvijo pod redno so na vrsti v 6 mesecih. V primeru, da želijo pacienti čakati čez dopustno čakalno dobo, podpišejo soglasje.

Delovni program ZZZS (ambulantni) Plan I-XII 2011 Realizacija I-XII 2010 Realizacija I-XII 2011

MR (magnetna resonanca) 6.000 5.667 7.166

CT (računalniška tomografija) 13.416 13.398 15.720

Ambulantni in hospitalni program Realizacija I-XII 2010 Realizacija I-XII 2011

MR (magnetna resonanca) 8.780 9.645

CT (računalniška tomografija) 24.521 25.298

V spodnji tabeli so podatki o opravljenih CT in MR preiskavah:

Prevečkrat se pozabi tudi na veliko število opravljenih CT in MR preiskav hospitaliziranim bolnikom.

Zato je v spodnji tabeli prikaz vseh opravljenih CT in MR preiskav na KIR v letu 2010 in 2011:

09

Aktualno

10

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

E

rnestina Kos Grabnar, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego – glavna medicinska sestra UKCL, v naši bolnišnici »vodi« ogromno skupino diplomiranih medicinskih sester, srednjih medicinskih sester in babic. Sogovornica meni, da bolniki prav medicinskim sestram in babicam ve- likokrat zaupajo stvari, ki se ne tičejo nujno zdravstvenega stanja, a so zanje enako pomembne kot sama bolezen. »Tedaj lahko ena sama beseda, en sam telefonski klic razreši bolnika velike stiske. Ne pozabimo: Lepa beseda je ve- likokrat lahko najboljše zdravilo; še posebno v teh težkih časih,« izpostavi v našem pogovoru.

Včasih se zdi, da na nacionalni ravni zdravstvena nega ni ravno slišana.

Prav vi ste si prizadevali za vpeljavo nacionalnih poklicnih kvalifikacij, zdaj pa so aktualna prizadevanja za klinične specializacije.

»Nacionalne poklicne kvalifikacije so bile odlična priložnost za priznanje višje strokovne usposobljenosti sre- dnjih medicinskih sester; vesela sem, da smo jih uspešno vpeljali na treh strokovnih področjih. Posamezniki, ki so pridobili certifikate za ortopedske tehnologe, zobozdravstvene asisten- te in zdravstvene reševalce, so zelo ponosni na svoja spričevala. Zdaj sku- paj z Zbornico zdravstvene in babiške nege pripravljamo teren za začetek kliničnih specializacij. Prepričani smo, da bi medicinske sestre s poglobljenim znanjem na določenem strokovnem področju lahko odlično skrbele za pa- ciente s kroničnimi boleznimi, bile odličen tim z zdravnikom anesteziolo- gom, zdravnikom intenzivistom itd.«

“Medicinske sestre so največkrat prva oseba v stiku z bolnikom”

Intervju z go. Ernestino Kos Grabnar,

pomočnico generalnega direktorja za zdravstveno nego UKCL

»Velika zgodba« glede medicinskih sester v zdravstvu je tudi delitev kompetenc znotraj posameznih po- klicnih skupin. Zakaj bi bila uvedba kompetenc pomembna?

»Pri kompetencah gre za kompleksen pojem: za splet znanja, zmožnost upo- rabe znanja, splet sposobnosti, veščin, osebnostnih lastnosti. Posameznik pridobiva kompetence tako v formal- nem izobraževalnem sistemu kot skozi sistem vseživljenjskega izobraževanja in učenja. Zato bi bilo veliko laže, če bi sistem nagrajevanja omogočil bolj- še vrednotenje v povezavi z več pri- dobljenimi kompetencami. Tega zdaj ni. Ta hip imamo zbornični dokument Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi, imamo različno vrednotena delovna mesta od najmanj zahtevne ravni (negovalna enota) pa vse do najzahtevnejše (in- tenzivna terapija III. stopnje). V okvi- ru teh določil bomo definirali kompe- tence na različnih delovnih mestih.

Način našega dela je timski, pri čemer mora vsakdo poznati svoje naloge, toda vodja tima je odgovoren, da delo poteka varno in učinkovito.«

“Vedno znova poudarjam, da so ključni ljudje – motivirani,

pripadni zaposleni, ki radi hodijo v službo in ki se zavedajo, da UKCL brez njih ne zmore in da tudi oni brez UKCL ne bi dosegli tega, kar so.”

Predsednik sindikata Fides, Konrad Kuštrin, je v nedavnem intervjuju za časopis Dnevnik izjavil, da so v našem sistemu velik problem srednje medicinske sestre, ki jih je doletela največja krivica v plačni reformi.

Zakaj?

»Težko sodim, koga je ob uvedbi nove- ga plačnega sistema doletela največja krivica. Dejstvo je, da sistem potrebu- je tako srednje kot diplomirane me- dicinske sestre in da je, ko je govor o denarju, le malokdo zadovoljen s svojo plačo. V plačni skupini za medicinske sestre so bile tako kot pri ostalih po- klicnih skupinah postavljene meje, znotraj katerih se je, tako si predsta- vljam, skušalo najti najboljša možna razmerja. Kar se mi zdi nepravično in

Aktualno

Ernestina Kos Grabnar, glavna medicinska sestra UKCL, največ priložnosti vidi na dveh področjih: v ljudeh in v organizaciji dela.

11

vredno popravka, je nedvomno boljše vrednotenje delovnih pogojev, to je plačevanje triizmenskega dela za di- plomirane in za srednje medicinske se- stre. Prav delo v nočni izmeni je tisto, ki ga moramo v bolnišnici prepoznati kot ključno, in ki je sedaj v primerjavi s plačevanjem dežurstev močno podce- njeno.«

Kaj pa pravite na nekatere izjave, da je preveč diplomiranih medicinskih sester, ki se ukvarjajo z vodenjem in organizacijo. Kako je s številom diplomiranih sester v UKCL?

»V UKCL imamo med izvajalci zdra- vstvene nege 37 odstotkov diplomi- ranih medicinskih sester, struktura po enotah je zelo različna. Največji delež diplomiranih medicinskih se- ster je pričakovano v najzahtevnejših enotah – v enotah intenzivne terapije III. stopnje, v urgentni in operacijski

Aktualno

“Opazovala sem ravnanje medicinskih sester, ki so s svojim profesionalnim in človeškim pristopom preprečile številna, tudi zelo neprijazna ravnanja posameznikov. “

dejavnosti ter na področju anestezio- logije. To so področja, kjer smo priča številnim novim tehnologijam, novim postopkom diagnosticiranja in zdra- vljenja. Diplomirane medicinske sestre že prevzemajo in so tudi v prihodnosti pripravljene prevzeti dodatne naloge zdravnikov po vzoru drugih naprednej- ših držav.«

Medicinske sestre so v bolnišnicah dejansko največ v stiku z bolniki.

Zakaj je tako zelo pomemben njihov čut za človeka?

»Medicinske sestre so največkrat prva oseba v stiku z bolnikom, ki vstopa v zdravstveni sistem in nikoli več ni pri- ložnosti za popravek prvega vtisa. Ko je človek bolan, si želi slišati spodbu- dnih besed in pojasnil o tem, kaj se z njim dogaja. Bolniki prav medicinskim sestram in babicam velikokrat zaupa- jo stvari, ki se ne tičejo nujno zdra- vstvenega stanja, a so zanje enako po- membne kot sama bolezen. Tedaj lahko ena sama beseda, en sam telefonski klic razreši bolnika velike stiske. Ne pozabimo – lepa beseda je velikokrat lahko najboljše zdravilo, še posebno v teh težkih časih.«

12

voditeljstvo ključni

rezultati delovanja procesi -

storitve

rezultati - zaposleni rezultati - odjemalci/

pacienti rezultati -

družba zaposleni

strategija in načrtovanje partnerstva

in viri

DEJAVNIKI REZULTATI

MODEL EFQM - dosežena ocena UKCL v PRSPO 2011 (300 - 350 točk)

S

redi januarja je v Kongresnem cen- tru Brdo potekala slovesna pode- litev priznanj Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) za leto 2011. Slavnostni govornik je bil predse- dnik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki je poudaril pomen univerzalne odlič- nosti na vseh področjih delovanja druž- bene sfere, še posebej pa pomembnost odličnosti v poslovanju javnih ustanov in podjetij v luči spodbujanja stalnih izboljšav in inovativnosti kot temeljev konkurenčnosti gospodarstva. Evropski model poslovne odličnosti je uveljavljen in v praksi dokazan model, ki ga odlične evropske ustanove (tudi bolnišnice) upo- rabljajo že več kot dve desetletji. Model poslovne odličnosti v času gospodarske krize še pridobiva pomen, saj na sistema- tičen način pomaga, da podjetja dose-

Slavnostni govornik na slovesnosti je bil pred- sednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki

je poudaril pomen univerzalne odličnosti na vseh področjih delovanja družbene sfere.

mag. Peter Pustatičnik

Podelitev priznanj Republike Slovenije za poslovno

odličnost

UKCL se je za priznanje potegoval s sistematičnim spodbujanjem stalnih izboljšav, inovativnosti, ustvarjalnosti in prenosa dobrih praks v svojem poslovanju

Aktualno

Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost je pomembno orodje Vlade Republike Slovenije, s katerim spodbuja izboljševanje in kakovostnejše poslovanje organizacij. Priznanje se podeljuje od leta 1998 po vzoru in merilih evropske nagrade za odličnost (European Excellence Award) iz Bruslja.

UKCL je dosegel oceno v intervalu 300–350 točk, kar je spodbudna ocena. Pogoj za bronasto prizna- nje je namreč doseganje intervala 350–400 točk.

P

redvidoma maja bo v Festivalni dvorani na Bledu mednarodna konferenca Zdravstvo brez meja, ki jo organizira UKCL in poteka pod častnim pokrovitelj- stvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka. UKCL velja za vodilno zdravstveno institucijo v Slove- niji in z več kot 7800 zaposlenimi spada med največje bolni- šnice v srednjeevropskem prostoru. V zdravstvu zagotavlja storitve najvišje kakovosti, hkrati pa z izpolnjevanjem svo- jega poslanstva skrbi za ustrezno informiranost pacientov in izvajalcev zdravstvenih storitev o vseh pomembnih novostih bodisi glede slovenskega bodisi evropskega zdravstva.

Oktobra 2013 bo začela veljati evropska smernica, ki ure- ja pravice pacientov pri čezmejnem zdravljenju in omogoča prost pretok pacientov, zdravstvenih storitev ter delavcev.

Spremembe, ki jih prinaša, bodo ključno vplivale na organi- zacijo evropskega zdravstvenega sistema, zato sta osvetlitev in razprava o novih dejstvih izjemno pomembni, saj bosta pripomogli k razumevanju, iskanju ter zagotavljanju najka- kovostnejših storitev za paciente, obenem pa bo dvodnevna konferenca omogočila učinkovite in predvsem lažje priprave zdravstvenih delavcev na prihajajoče spremembe.

Konferenca, ki je namenjena predvsem vodstvom bolnišnic, zdravstvenih zavodov, zavarovalnic, zdravilišč, lekarn in vseh drugih ponudnikov storitev v zdravstvu, bo gostila mednaro- dno priznane strokovnjake, s pomočjo katerih bodo razložene ključne spremembe, novost pa bo osvetljena z različnih per- spektiv.

Mednarodna konferenca Zdravstvo brez meja

Meta Vesel Valentinčič gajo trajnostne, izjemne in nadpovprečne rezultate na urav-

notežen način. To vključuje zadovoljstvo zaposlenih, strank (pacientov), partnerjev, družbe, pa tudi finančne rezultate.

V letu 2011 je bilo na podlagi samoocenitvenih poročil v pro- ces ocenjevanja izbranih deset organizacij, med njim tudi UKCL. Prijavitelji smo sledili novemu evropskemu modelu po- slovne odličnosti EFQM in matriki RADAR. To pomeni, da smo morali dokazati sistematično spodbujanje stalnih izboljšav, inovativnosti, ustvarjalnosti in prenos dobrih praks v svo- jem poslovanju. PRSPO ima močan postavljen in uzakonjen sistem, merila ter usposobljene ocenjevalce, zato so ocene mednarodno priznane.

Izmed letošnjih finalistov je prejemnik najvišjega priznanja za poslovno odličnost podjetje TPV, d. d., Novo mesto, ki ustreza visokim merilom za podelitev priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost. UKCL je dosegel oceno v intervalu 300–350 točk, kar je spodbudna ocena. Pogoj za bronasto priznanje je namreč doseganje intervala 350–400 točk. Pri vseh merilih (glej spodnjo shemo), razen pri rav- nanju z zaposlenimi, rezultatih z zaposlenimi in rezultatih s pacienti, smo dosegli oceno v intervalu med 30 in 40 odstot- kov. Pri omenjenih treh področjih, kjer smo dosegli ocene v

intervalu od 20 do 30 odstotkov, ima UKCL nekoliko več pri- ložnosti za izboljšanje kot pri ostalih šestih. Vodstvo UKCL je že analiziralo poročilo, se dogovorilo o konkretnih ukrepih za izboljšanje stanja in sprejelo odločitev, da se bo UKCL tudi v letu 2012 prijavil na razpis za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost 2012.

13

Aktualno

14

Kaj je celostna grafična podoba podjetja in

zakaj je pomembno, da jo v UKCL dosledno uporabljamo?

Celostna grafična podoba (kratko CGP) je korporativna identiteta podjetja, ki izraža strategijo, vizijo in poslanstvo podjetja ter utrjuje kulturo podjetja. Dodelana in

profesionalna podoba podjetja prinaša dodano vrednost izdelkom in storitvam, prinaša prepoznavnost, ugled in konkurenčno prednost ter vpliva na poslovne rezultate.

Služba za odnose z javnostmi , Ana Vedlin, grafična oblikovalka

C

GP seveda ni samo primarni znak (logo/logotip) podjetja, je še marsikaj več. Predvsem gre za celovito rešitev pojavnosti nekega pod- jetja ali dejavnosti.

Osnova CGP je kvalitetno

oblikovan primarni znak oz. logotip, kateremu oblikovalec definira obliko, barve in razmerja med elementi, ki jih vsebuje. Poleg logotipa CGP sestavlja- jo tudi drugi, nič manj pomembnimi elementi, kot so izbrana črkovna vrsta, koorporativne barve, tipski dizajn po- slovnih vizitk, dopisnega lista, kuvert, žigov, poslovne mape, obrazcev in osta- lega materiala, pomembnega za vizual- no podobo podjetja. Ko imamo enkrat določene osnovne elemente CGP, jih upoštevamo pri oblikovanju reklamnih oglasov, brošur, katalogov, vabil, leta- kov, označevanju na vozilih, oblikova- nju notranjih in zunanjih označevalnih tabel, zastav, delovnih oblek, stojnic, drobnih promocijskih materialov ...

Vsi novi elementi bi morali biti zasno- vani po danem priročniku, saj nam le-ta prihrani čas in nepotrebne stro- ške, hkrati pa nas reši slabih grafičnih improvizacij, ki delajo naši ustanovi dolgoročno škodo. Zato je pomembno, da se tudi v UKC držimo pravil našega CGP-ja, ki nam ga je zasnovala agencija Pristop.

Logotip je sestavljen iz napisa in znaka. To je primarna postavitev logotipa UKC v osnovni modri Pantone 2756 in osnovni rdeči Pantone 185 barvi. Uporabljeni primarni font (t.j. vrsta pisave) je URW News Bold Gothic.

Sekundarna postavitev logotipa s podnapisom v angleščini.

Podnapis uporabljamo v tujejezičnih aplikacijah. Le-ta je napisan v sekundarni tipografiji, ki je Times New Italic.

Tudi v terciarni konfiguraciji veljajo ista pravila kot v primarni: vse tri besede v logotipu so oddaljene za šestino višine znaka. Ena šestina znaka pa je tudi njihova velikost.

Ta varianta logotipa se uporablja na okroglih formatih:

medalje, broške itd.

Celostna grafična podoba je izdelana kot priročnik, ki nam

omogoča uporabo v vsakem trenutku, ko potrebujemo elemente za pojavnost podjetja.

Aktualno

As. mag. Alenka Škerjanc

Kateri zaposleni, ki se počutijo bolne (prezentisti), niso na bolniškem

staležu, temveč delajo?

Prospektivna raziskava na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKCL

V

prvi polovici preteklega leta ste vsi zaposleni v UKCL prejeli obsežen vprašalnik z naslovom Prezentizem v UKCL. Spraševali smo (se), zakaj velikokrat delamo, čeprav se počutimo bolne. V visokem deležu ste odgovorili na postavljena vpraša- nja, zato najprej vsem iskrena hvala.

Iz odgovorov smo razbrali, da je bilo leta 2010 več kot 80 odstotkov vseh zaposlenih v UKCL vsaj enkrat priso- tnih na delu tedaj, ko so se počutili bolne, dvakrat ali večkrat pa je bilo prisotnih na delu v primeru bolezni ali poškodbe kar 57 odstotkov zapo- slenih. Vsaj dvakratno prisotnost na delu v primeru bolezni ali poškodbe v letu 2010 smo v raziskavi oprede- lili kot prezentizem.

Več kot polovica vprašanih na delo tudi, če so bolni

V tabeli prikazujemo, kako smo v raz- iskavi dobili štiri skupine zaposlenih glede na to, kako so se odzvali s pri- sotnostjo na delu ali odsotnostjo z dela v primeru zdravstvenih težav.

Več kot polovica (57,0 odstotkov) je prezentistov, torej prihajajo na delo tudi, če so bolni. Petina zaposlenih (20,2 odstotka) je absentistov, torej koristijo bolniški dopust, a nekateri med njimi včasih pridejo na delo tudi bolni. Dobra tretjina zaposlenih (37,7 odstotka) pravi, da so zdravi, dobra

15

Aktualno

16

Tabela : Skupine zaposlenih v UKCL v letu 2010 glede na prisotnost na delu posrednih sodelavcev. Kaže, da neza-

dovoljstvo z delom in nižja pripadnost oddelku zaposlenim dajeta občutek, da hodijo na delo kljub slabemu zdravju.

Svoje zdravstveno stanje kot odlično ocenjuje dobra desetina zaposlenih, tri četrtine jih meni, da je njihovo zdravstveno stanje dobro, sedmina za- poslenih pa meni, da je njihovo zdra- vstveno stanje slabo. Prav ti so, razu- mljivo, najpogostejši prezentisti. Iz raziskave je tudi razvidno, da pogo- steje hodijo bolni na delo invalidi, kar je tudi razumljivo.

Še en vprašalnik

Katere vrste bolezni privedejo zapo- slene na delo, četudi so bolni? Najpo- gosteje je to akutna bolezen (utruje- nost in izčrpanost, sledijo bolečine v sklepih in mišicah ter bolezni dihal).

Razlog je nižji osebni dohodek in do- datna obremenitev sodelavcev ob od- sotnosti. Velika večina vseh zaposle- nih meni, da bolniškega dopusta nihče ne izkorišča. Če pogledamo podrob- neje, pa tisti, ki hodijo delat bolni, menijo, da njihovi sodelavci bolniški dopust izkoriščajo. Tisti, ki so pogo- steje na bolniškem dopustu in ki imajo daljšo odsotnost z dela, so tudi večji prezentisti.

Kako svojo sposobnost za delo v pri- hodnjem letu ocenjujejo eni in drugi?

80 odstotkov prezentistov je prepriča- nih, da bodo še zmožni za delo, veliko bolj so prepričani o svoji zmožnosti za delo tisti, ki na delo ne prihajajo bolni – več kot 90 odstotkov je prepričanih, da z zmožnostjo za delo ne bodo imeli težav.

Vprašalnik, ki vam ga s prošnjo za iz- polnitev pošiljamo letos, je nekoliko krajši, namenjen pa je iskanju odgo- vora na vprašanje, ali je prezentizem – prisotnost na delu v primeru bolezni – v letu 2010 prispeval k poslabšanju zdravstvenega stanja v letu 2011 ter morda pripomogel tudi k potrebi po višjem deležu bolniškega dopusta.

Rezultati raziskave naj bi podali smer- nice za načrtovanje ukrepov, kako ohraniti zdravje in zmožnost za delo.

Problem, ki smo ga opredelili v prvem delu opisane raziskave, je resen izziv, da najdemo rešitve na vseh področjih.

Hvala za pozornost in hvala vsem, ki se boste pogumno odločili in si vzeli čas tudi za letošnji vprašalnik!

Vsi Prezentisti Absentisti

»Zdravi« 37,7 %

Čisti prezentisti 42,1 %

57,0 % Prezentisti in absentisti 14,9 %

20,2 %

Čisti absentisti 5,3 %

Skupaj 100,0 %

dvajsetina (5,3 odstotka) pa je čistih absentistov, kar pomeni, da gredo ve- dno v primeru zdravstvenih težav na bolniški dopust.

Kljub zdravstvenim težavam zaradi bolezni ali poškodbe so bile pogosteje prisotne na delu ženske, mlajše od 50 let, s srednjo ali nižjo izobrazbo (sre- dnje medicinske sestre oziroma tehni- ki, strežnice, bolničarke, negovalke, spremljevalke). Pogosteje so bolni pri- sotni na delu pari, ki imajo otroke, in kadilci ter tisti, ki se redno ne ukvar- jajo z rekreacijo. Pomemben dejavnik je osebni dohodek – če ne presega povprečja, zaposlene kljub bolezni pogosteje vodi na delo. Iz raziskave je razvidno, da doživljamo v osebnem življenju številne dogodke, ki vplivajo na naše počutje in razpoložljivost za delo. Tako so s prezentizmom povezani ti dejavniki: smrt v družini, bolezen svojca, osamosvojitev otrok, izobra- ževanje v breme UKCL, sprememba zaposlitvenega statusa (izguba služ- be) partnerja, posojilo, manj pogosto pa bolni na delo hodijo tisti, ki si lažje privoščijo počitnice ali potovanja.

Tri četrtine vprašanih svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro

Pogosteje so bolni na delu prisotni zdravstveni delavci in sodelavci kot upravno-administrativni in vodstveni delavci. Pogosteje so prezentisti tisti, ki svoje delo glede fizičnih in psihičnih zahtev doživljajo kot zelo obremenju- joče. Nočno delo in delo prek polnega delovnega časa prav tako vodi v pre- zentizem. Podobni dejavniki tveganja so časovni pritisk, ki se kaže kot po- manjkanje časa za malico, neodložljive obveznosti in pa delo, ki vedno počaka na določenega delavca in ga nihče ne opravi ob njegovi odsotnosti. Take, ki bi bolni hodili na delo, pa redkeje najdemo na oddelkih, kjer čutijo pri- padnost oddelku, ki svoje delo ocenju- jejo kot ustvarjalno, ki imajo nadzor nad svojimi nalogami in obveznostmi in kjer imajo podporo nadrejenih in ne-

Aktualno

Doc. dr. Miran Brvar iz Centra za zastrupitve Interne klinike se je s temo zastrupitev z ogljikovim monoksidom ukvarjal tudi v svoji doktorski disertaciji.

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

D

anes je zastrupitev z ogljiko- vim monoksidom najpogo- stejša smrtna zastrupitev v razvitih industrijskih državah, po po- datkih Inštituta za varovanje zdravja RS pa je tudi v Sloveniji zastrupitev z ogljikovim monoksidom najpogostej- ša smrtna zastrupitev. Pri nas zaradi omenjene zastrupitve umre dvajset ljudi letno, kar v polovici primerov pa gre za nenamerne zastrupitve oziro- ma nesreče. O strupenem plinu brez barve, vonja in okusa ter o posledi- cah, ki jih le-ta lahko povzroči, smo spregovorili z doc. dr. Miranom Brvar- jem iz Centra za zastrupitve Interne klinike.

Kako pogosta je zastrupitev z ogljikovim monoksidom?

»Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je najpogostejša nenamerna smrtna zastrupitev v Evropi in v ZDA. Tudi pri nas zaradi omenjene zastrupitve umre okoli dvajset ljudi letno, pri čemer so všteti tudi poskusi samomorov. Okoli sedemdeset ljudi letno se nenamerno zastrupi, a zastrupitev tudi preživijo.

Je pa verjetno celotna številka precej podcenjena.«

Kaj povzroča zastrupitve?

»Nenamerne smrtne zastrupitve so najpogosteje posledica nepopolnega izgorevanja raznih goriv v pečeh za ogrevanje stanovanja ali vode. Naj- večkrat gre za plin, kurilno olje ali za kurjavo z drvmi, kar ljudje uporabljajo predvsem v svojih počitniških hišah.

Ogljikov monoksid – tihi ubijalec

Intervju z doc. dr. Miranom Brvarjem iz Centra za zastrupitve Interne klinike UKCL

17

UK CL smo l jud je

18

Nevarne so tudi plinske peči v majhnih kopalnicah, saj tam ni dobrega prezra- čevanja.«

Kako dolgo moramo biti izpostavljeni plinu, da pride do zastrupitve?

»Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je odvisna od koncentracije ogljikove- ga monoksida in od časa vdihovanja.

Večja kot je koncentracija, prej se bodo pojavili znaki zastrupitve; hujše pa so zastrupitve, če smo plinu dalj izpo- stavljeni. Če smo denimo ogljikovemu monoksidu izpostavljeni samo nekaj minut, zastrupitev ni huda, če pa vso noč, je zastrupitev lahko tudi smrtna.«

Zakaj sami težko prepoznamo, ali smo izpostavljeni previsoki koncentraciji ogljikovega monoksida?

»Ogljikov monoksid je plin brez bar- ve, vonja in okusa, zato ga ne moremo zaznati. Posledica so neznačilni zna- ki zastrupitve: glavobol, oslabelost, omotica, bruhanje. Največkrat na za- strupitev z ogljikovim monoksidom pomislimo pri nezavestnih bolnikih, kar je seveda z vidika zdravljenja sla- bo. V Sloveniji namreč zdravniki pri bolnikih z glavobolom, oslabelostjo, omotico in bruhanjem redko ugotovijo zastrupitev z ogljikovim monoksidom.

V tujini je drugače – tam so namreč tudi bolj v uporabi aparati za spremlja- nje ogljikovega monoksida v krvi, na primer pulzni karboksioksimetri.«

Pa je v zadnjih letih zastrupitev kaj manj, ker so morda ljudje bolj ozaveščeni?

»Ne, statistično zastrupitev ni manj, seveda pa ni nujno, da so zabeleženi podatki čisto točni. Število zastrupi- tev je denimo lahko precej drugačno od zabeleženega, saj zdravniki pogo- sto zastrupitev prijavljajo v register zastrupitev, poleg tega pa jih še na- pačno šifrirajo glede na MKB-šifrant.«

Kako bi se lahko pred zastrupitvijo obvarovali sami – s preventivnimi ukrepi doma?

»Pomembno je, da dimnike in peči vgradijo pooblaščene osebe in da di- mnikar vsako leto preveri delovanje naprav. Sami bi se lahko zavarovali z javljalnikom ogljikovega

monoksida, velik pomen pa ima tudi to, da če pri več družinskih članih zaznamo iste težave, pomislimo tudi na možnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom.«

Kako pogost je samomor z zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom?

»Četrtina hospitaliziranih zastrupljencev z ogljiko-

vim monoksidom je sprejetih zaradi namerne samozastrupitve oziroma po- skusa samomora. Tisti, ki pridejo zara- di zastrupitve z ogljikovim monoksi- dom v bolnišnico, običajno preživijo. V Sloveniji je še okoli deset samomorov z ogljikovim monoksidom letno, a ti ljudje ne pridejo v bolnišnico, temveč umrejo doma.«

Kako pomembno je hitro ukrepanje, kadar gre za zastrupitev z omenjenim plinom?

»Hitro ukrepanje je nujno. Odlično bi bilo, da bi v vseh urgentnih ambu- lantah ob znakih, ki lahko

kažejo na zastrupitev z ogljikovim monoksidom, izmerili raven karboksihe- moglobina. Hitro ukrepa- nje je namreč nujno. Vse zastrupljence z ogljikovim monoksidom zdravimo s 100-odstotnim kisikom, tiste z moteno zavestjo pa

še v hiperbarični komori s 100-odsto- tnim kisikom pri tlaku 3 atmosfer. Za- strupitev lahko povzroči trajno okvaro možganov, pojavijo se lahko glavoboli, motnje spomina, mišljenja, osredoto- čanja misli in tudi čustvene težave.«

Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je odvisna od koncentracije ogljikovega monoksida in od časa vdihovanja. Večja kot je koncentracija, prej se bodo pojavili znaki zastrupitve; hujše pa so zastrupitve, če smo plinu dalj izpostavljeni.

Ogljikov monoksid je plin brez barve, vonja in okusa, zato ga ne moremo zaznati. Posledica so neznačilni znaki zastrupitve:

glavobol, oslabelost, omotica, bruhanje.

UK CL smo l jud je

NOVOLETNA OBDARITEV OTROK SINDIKATA KC

Otroke s

Pediatrične klinike so razveselili

že deseto leto zapored

Roman Vahčič

Č

etudi smo že globoko v novem letu, želimo objaviti utrip vese- lja otrok na Pediatrični kliniki, ko jih je obiskal dedek Mraz. Ker so bili otroci vse leto zelo pridni, smo pri Sin- dikatu KC tudi lansko leto – že deseto leto zapored – poskrbeli, da so bili otroci zaposlenih, ki so člani Sindikata KC, za novo leto obdarovani. Obiskal jih je čisto pravi dedek Mraz!

Pripravo in izbor daril ter samo obda- rovanje otrok v celoti pripravi komisi- ja za novoletno obdaritev, ki jo izvoli predsedstvo Sindikata KC. Sindikat KC vsako leto obdari približno 1100 otrok.

Darila se razlikujejo glede na starostno skupino in glede na spol otroka. Pridni

pomočniki dedka Mraza – škratki – pripravijo šestnajst različnih darilnih vreč, ki jih je dedek Mraz decembra podelil našim otrokom. Obdarovanje otrok poteka v avli UKC, tam je tudi organizirana lutkovna predstava. Za komisijo je največje veselje zadovolj- stvo otrok, ko z iskricami v očeh zrejo v darilne vreče. Ker so nekateri otroci še zelo majhni, se nemalokrat zgodi, da so darila, ki jih dobijo v dar, večja od njih samih in jih le s težavo zvlečejo za sabo čez avlo UKCL. Nekateri otroci se dedka Mraza celo tako ustrašijo, da velikokrat poteče tudi kakšna solzica in sliši se glasen jok, ki je za spomin na ta dogodek ovekovečen s fotografijo.

Obisk dedka Mraza na Pediatrični klinik UKCL

UK CL smo l jud je

19

20

30 let zbora

dr. Bogdana Derča s Pediatrične klinike v Ljubljani

Ana Marija Vrbič

Služba za odnose z javnostmi

D

ecembra je zbor dr. Bogdana Derča zaokrožil jubilej- no leto z božičnim koncertom za bolnike v razsta- višču UKCL, ob tem pa je Janez Lah na priložnostni razstavi predstavil tudi 30-letni zborovski historiat. Na decembrski prireditvi za bolnike se je predstavila tudi Li- kovna skupina KUD-a z veliko pregledno razstavo, ki jo je predstavil njihov predsednik doc. dr. Tone Pačnik. Zbrane je z božičnim nagovorom pozdravil tudi bolnišnični duhovnik Tone Brinjovc. Slavnostni govornik je bil generalni direktor UKC, mag. Simon Vrhunec, ki je zboru »za neprestano oži- vljanje kulturne dediščine v največji slovenski bolnišnici in za prizadevnost na področju humanizacije« podelil najvišje priznanje UKC – ZLATO DEDIŠČINO.

Generalni direktor UKCL, mag. Simon Vrhunec, je poz- dravil zbrane ob božičnem koncertu in Derčevemu zboru

iskreno čestital k 30-letnici in predsednici Ani Vrbič izročil visoko priznanje UKCL.

Dobrodelni koncert Zavezani k skupnemu boju proti raku.

J

anuarja je bil v Slovenski filharmoniji do- brodelni koncert Zavezani k skupnemu boju proti raku. Njegov namen je bil zbi- ranje sredstev za nakup robotskega sistema za pripravo zdravil za onkološke bolnike. Slo- venci so pokazali svoje široko srce, saj je bilo v času koncerta zbranih kar 30.000 evrov, do- nacije za nakup aparata pa se še vedno zbirajo.

Koncert je Slovenska filharmonija priredila v sodelovanju z UKCL in ob pomoči Zveze sloven- skih društev za boj proti raku ter Rotary klu- ba Ljubljana Grad. Z zbranimi sredstvi bomo v UKCL kupili robotski sistem, s katerim bomo lahko natančneje, varneje in bolj racional- no pripravljali zdravila za onkološke bolnike.

Teh v UKCL letno obravnavamo skoraj 7000, pri čemer izvajamo diagnostiko vseh rakavih obolenj. Smo edini specializirani za zdravlje- nje krvnega raka (levkemije, maligni limfom), očesnega raka in raka pri otrocih.

Dobrodelni koncert za

nakup robotskega sistema za pripravo zdravil

Utrip UK CL

Spomine na sodelovanje v zboru je na kratko obudil tudi nekdanji tenorist zbora Marko Alauf, dipl. inž., sedanji pod- predsednik sveta zavoda UKCL.

Prireditev je vodila predsednica Kulturno-umetniškega dru- štva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kra- igher, zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, in v imenu le-tega ob slavnostnem dogodku svečano podelila KUD-ova priznanja zaslužnejšim članom zbora.

Donacija

vrhunske tekačice Petre Majdič

Prim. mag. Matjaž Turel Prof. dr. David B. Vodušek

P

etro Majdič, našo vrhunsko tekačico na smučeh, verjetno poznamo vsi. Na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni Interne klinike smo se z njo pobliže spoznali, ko smo jo zdravili po poškodbi reber na olimpij- skih igrah v Vancouvru leta 2010. Spoznali smo njene člo- veške lastnosti, ki ji jih lahko marsikdo zavida. Tudi kot bolnica je bila nezahtevna, popolnoma je zaupala našemu zdravljenju in ob vsakem obisku v ambulanti je prinesla s seboj veliko dobre volje. V zahvalo nam je ob zaključku svoje res veličastne športne poti prinesla aspirator, ki ga pri svojem vsakdanjem delu res potrebujemo. S to lepo gesto nas je prijetno presenetila, saj je aparat prinesla z željo, da bi prispevala vsaj delček k še boljši oskrbi naših bolnikov. Petra, še enkrat hvala.

Petra Majdič, vrhunska tekačica na smučeh, nam je v zahvalo donirala aspirator.

N

a Nevrološki kliniki UKCL so se v zadnjem času zvr- stili številni dogodki: decembra smo organizirali že tradicionalno praznično druženje sodelavcev, na katerega so bili povabljeni tudi vsi upokojenci. Vsi so bili enotni, da moramo sodelavci poleg delovnega pri- spevka ustvarjati tudi dobro vzdušje na delovnem mestu, saj je tako prijetneje delati, delo pa je praviloma bolje opravljeno.

Z a p o s l e n i smo vese- li, da je na naši klini- ki ponov- no zaživel r a z s t a v n i prostor, in sicer z raz- stavo Vtisi

iz Toskane, avtorja prof. dr. Tomaža Lundra, dr. med. iz Dermatovenerološke klinike. V svoji avli z lepo dnevno osvetlitvijo in praznimi stenami smo namreč že dlje časa želeli vzpostaviti galerijski prostor. Praznično obdobje je bilo ustrezna spodbuda za odločitev, da bomo tudi na Nevrološki kliniki začeli organizirati razstave umetni- ških del.

Že od vselitve v novo stavbo imamo v tej avli razstavljeno

»skulpturo«; gre za odslužen raziskovalni in diagnostični aparat Nevrološke klinike, je pa hkrati lep objekt, ki bi ga bil vesel vsak tehnični muzej. To je cerebrograf – apa- rat za meritve regionalnega možganskega pretoka krvi in metabolizma možganov z inhalacijsko metodo z radi- oaktivnim ksenonom. Prve meritve, ki so bile prve tudi v Jugoslaviji, so bile opravljene na Nevrološki kliniki v Ljubljani leta 1983. Leta 1991 je bil aparat nadgrajen; pr- votnim 15 scintilacijskim detektorjem je bilo dodanih še 16 dodatnih detektorjev, dodana sta bila še nov računal- niški sistem in nov program. Leta 1998 so bile z aparatom opravljene zadnje preiskave. Delo s tem aparatom je vodil prof. dr. Tomaž Pogačnik, ki se je lani upokojil.

Zadnji dogodki na Nevrološki kliniki:

zaživel je razstavni prostor

Utrip UK CL

21

22

Utrip UK CL P

otem, ko je bil g. Borut

Pahor hospitaliziran v UKCL, se je med drugim zahvalil tudi zaposlenim v Službi bolniške prehrane in dietoterapije, njegov dobe- sedni zapis pa objavljamo tudi v internem glasilu:

Spoštovane gospe in gospodje,

sprejmite, prosim, moje najboljše želje za leto, v katero smo vstopili.

Oprostite, če sem rekel kakšno besedo odveč na račun Vaše kuhinje, a morate vedeti, da sem po treh letih vsega sit.

Iskreno Vaš, Borut Pahor

Podelitev čeka

Porodnišnici za nakup ultrazvočnega aparata

Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc

V

porodnišnici Ginekološke klinike UKCL so bili decembra in januarja deležni velike pozornosti;

s pomočjo donacije so uredili prostore za doje- če mamice, v Službi za neontaologijo so odprli na novo urejeno sobo za intenzivno zdravljenje, iz rok Telekoma pa so za potrebe sprejemne ambulante prejeli donacijo v vrednosti dvajset tisoč evrov. Omenjena donacija je namenjena nakupu prenosnega ultrazvočnega aparata, ki ga v Porodnišnici Ljubljana potrebujejo v sprejemni ambulanti. »Tu vsak dan pregledamo 40 do 50 nosečnic, ki pridejo k nam iz vse Slovenije. Nosečnice potrebuje- jo hitro in dobro obravnavo, saj so nekatere med njimi hudo bolne, prav tako pa so ogroženi nekateri še nero- jeni otroci. Dober ultrazvočni aparat je danes v porodni- štvu pomemben pripomoček, brez katerega delo ni več mogoče,« je ob tej priložnosti dejala doc. dr. Nataša Tul Mandić iz Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekolo- ške klinike. Objavljamo fotografije na novo urejene sobe za intenzivno zdravljenje in fotografije s predaje čeka za nakup ultrazvočnega aparata v sprejemni ambulanti.

M

ercator je tudi lani decembra iz- bral dan, ko je obdaril vse otroke, ki so bili takrat hospitalizirani v novi Pediatrični kliniki UKCL. Lumpiji so obiskali prav vse klinične oddelke in služ- be ter razveselili vse bolne otroke, ki so v predprazničnih dneh najbolj pogrešali praznovanje v domačem okolju. Didaktične igrače in zdravi prigrizki blagovne znamke Lumpi so namreč primerno darilce tudi za bolne otroke. Hkrati je Mercator Pediatrični kliniki podaril pet črpalk za izčrpavanje ma- terinega mleka, vrednih 10.000 evrov. Čr- palke potrebujejo mamice hospitaliziranih novorojenčkov in dojenčkov, ki iz različnih razlogov ne morejo neposredno dojiti.

Služba za odnose z javnostmi

Poleg daril otrokom je Mercator Pediatrični kliniki podaril tudi pet črpalk za izčrpavanje materinega mleka, vrednih 10.000 evrov.

Mercator obdaril

paciente na

Pediatrični

kliniki