Ali se pojavljajo razlike v ocenjevanju medsebojnega sodelovanja med

Vzorec SRP (n = 16) in staršev (n = 20) je relativno majhen. Za izbiro testa s pomočjo Shapiro-Wilk (n < 50) smo preverili normalnost porazdelitev odgovorov. Ugotovili smo, da odgovori za nobeno od spremenljivk, niti vzorec staršev niti SRP, niso porazdeljeni normalno (p < 0,05 za vseh 8 vprašanj, za skupino staršev in SRP).

Tabela 7: Shapiro-Wilkov test za normalnost porazdelitev odgovorov na vprašanja za obe skupini (starši in SRP)

Trditve

Skupina

Kolmogorov-Smirnov^a Shapiro-Wilk

KS df p SW df p

31 Starši in specialni pedagogi si

medsebojno zaupamo, ker je O poteku dela in napredku so

starši redno obveščeni. Starši in specialni pedagogi si

med seboj sporočamo prostostnih stopenj; p = stopnja značilnosti

Na podlagi rezultatov testa normalnosti smo predpostavili, da odgovori na 8 vprašanj sklopa »Ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med starši in specialnimi pedagogi«

niso porazdeljeni normalno in za primerjavo ocene medsebojnega sodelovanja med

32

starši in SP smo uporabili neparametrični Mann-Whitneyev test. Rezultati primerjave so prikazani v tabeli 8 spodaj.

Tabela 8: Razlike v ocenjevanju medsebojnega sodelovanja med starši in specialnimi pedagogi (Mann-Whitney) je delo usmerjeno v dobrobit otroka. O poteku dela in napredku

so starši redno obveščeni.

Legenda: n = število odgovorov; MR = povprečni rang; MW = Mann-Whitney test; p = statistična značilnost (p <

0.05); Me = srednja vrednost

33

Starši in SRP visoko ocenjujejo medsebojno sodelovanje (M = 4,2), in sicer je povprečna aritmetična sredina strinjanja staršev M = 4,8, aritmetična sredina trditev SRP pa M = 3,8.

Statistično pomembne razlike v povprečnih rangih (MR) smo zaznali pri petih od 8 vidikov medsebojnega sodelovanja, in sicer pri prvi trditvi »Sodelovanje med starši in specialnimi pedagogi je dobro« (MW = 92,000; p = 0,009 < 0,05). S trditvijo se starši (MR = 21,90; Me = 5,00) s tem, da je sodelovanje med starši in SRP dobro bolj strinjajo kot SRP (MR = 14,25; Me = 4,00). Na kvaliteto partnerskega sodelovanja med domom in šolo vplivajo tudi medsebojna pričakovanja, ki so zaradi različnih izhodišč različna, lahko so bolj ali manj usklajena (Resman, 1992).

Prav tako smo statistično pomembne razlike v povprečnih rangih zaznali pri trditvi

»Starši in specialni pedagogi si medsebojno zaupamo, ker je delo usmerjeno v dobrobit otroka« (MW = 228,000; p = 0,031 < 0,05), in sicer se starši bolj strinjajo s tem (MR = 21,60; Me = 5,00 za starše), da si starši in SRP med seboj zaupajo, ker je delo usmerjeno v dobrobit otroka, kot SRP (MR = 14.63; Me = 4,00). Lepičnik Vodopivec (1996) med temeljne spretnosti za trden odnos med starši in učitelji navaja prav medsebojno zaupanje, ki je ključno tudi za uspešno medsebojno sodelovanje.

Učitelji in starši začnejo pridobivati zaupanje že ob prvem srečanju in ga nadgrajujejo z ustreznim odnosom in motiviranostjo za sodelovanje. (Lampret Senčič in Josipovič, 2006).

Statistično pomembne razlike v povprečnih rangih smo zaznali tudi pri trditvi »Starši in specialni pedagogi drug od drugega dobimo dovolj informacij o močnih področjih otroka« (MW = 59,500; p = 0,001 < 0,05), in sicer se starši bolj strinjajo s tem (MR = 21,00; Me = 4,50 za starše), da starši in SRP drug od drugega dobijo dovolj informacij o močnih področjih otroka, kot SRP (MR = 12,22; Me = 3,50 za SRP).

Statistično pomembne razlike v povprečnih rangih smo zaznali tudi pri trditvi »Starši in specialni pedagogi drug od drugega dobimo dovolj informacij o težavah otroka, ki se pojavljajo« ( MW = 55,000; p < 0,001), in sicer se starši bolj strinjajo s tem (MR = 23,75; Me = 4,00 za starše), da starši in SRP drug od drugega dobijo dovolj informacij o težavah otroka, ki se pojavljajo, kot SRP (MR =11,94; Me = 3,00 za SRP). Dukes in Smith (2007) menita, da dvosmerna komunikacija omogoča izmenjevanje izkušenj in znanj, prav tako Ludwigova poudarja, da lahko ob uspešni dvosmerni komunikaciji učitelji bolje opravljajo svoj poklic.

Statistično pomembne razlike v povprečnih rangih smo zaznali tudi pri trditvi »Starši in specialni pedagogi si med seboj sporočamo koristne usmeritve, kako ravnati z otrokom« (MW = 82,500; p = 0,008 < 0,05), in sicer se starši bolj strinjajo s tem (MR

= 22,38 za starše), da si starši in SRP med seboj sporočajo koristne usmeritve, kako ravnati z otrokom, kot SRP (MR = 13,66).

S pomočjo Mann-Whitney testa smo pokazali, da statistično pomembne razlike v ocenjevanju medsebojnega sodelovanja obstajajo, in sicer pri kar petih od osmih

34

vidikov medsebojnega sodelovanja. Starši se bolj kot SRP strinjajo s tem, da je sodelovanje med starši in SRP dobro, da si s starši in SRP med seboj zaupajo, ker je delo usmerjeno v dobrobit otroka, da starši in SRP drug od drugega dobijo dovolj informacij o močnih področjih otroka, da starši in SRP drug od drugega dobijo dovolj informacij o težavah otroka, ki se pojavljajo, ter s tem, da si starši in SRP med seboj sporočajo koristne usmeritve, kako ravnati z otrokom.

Tako starši kot učitelji se strinjajo, da je medsebojno sodelovanje dobro, da si med seboj zaupajo, podpirajo pri spodbujanju otrokovega razvoja, si sporočajo koristne usmeritve za delo in potek ter napredke otroka.

Zaključimo, da starši boljše ocenjujejo kvaliteto medsebojnih odnosov (med starši in SRP) kot SRP. Naši rezultati se ne skladajo z rezultati raziskave Kalin idr. (2009), ki so pokazali, da so učitelji bolj zadovoljni z medsebojnim sodelovanjem. Menimo, da je do razlike prišlo zaradi različnih pričakovanj in različnega pojmovanja medsebojnega sodelovanja. Dukes in Smith (2007) menita, da so odnosi med starši in učitelji različni in brez primere, saj vsi udeleženci vstopajo v odnos s svojimi vrednotami, vedenji, ozadji in okoliščinami. Učenci bodo uspešnejši, če bodo učenci imeli dovolj priložnosti za učenje, učitelji in starši pa bodo uskladili pričakovanja in kvalitetno sodelovali (Unesco, 2002).

3.2.1.2 Ali obstajajo razlike v ocenjevanju medsebojnega sodelovanja staršev