OBLIKE VKLJUČEVANJA STARŠEV

Kalin (2009) pravi, da vsaka šola poišče in uvede tiste oblike in načine dela ter sodelovanja s starši, ki so za njih najbolj optimalni ter so odvisni od dogovorov. Za načrtovanje oblik sodelovanja s starši poudarja, da je, ne glede na obliko in način sodelovanja, potrebno opredeliti osnovne cilje, naloge, oblike in vsebine sodelovanja, načrtovati možnosti za realizacijo ter prilagoditi oblike in načine nalogam ter možnostim učitelja.

Strokovnjaki lahko s starši sodelujejo na več načinov. Obliko sodelovanja izberemo na podlagi tega, kaj želimo komu in na kakšen način posredovati. Čadež (2005) navaja različne oblike sodelovanja, ki jih izberemo s pomočjo:

1. števila udeleženih staršev, kjer izbiramo med individualnim ali skupinskim sodelovanjem;

2. načina posredovanja informacij, kjer izbiramo med pisnim sporočilom, osebnim sporočanjem ali preko telefonskega klica;

3. oblike sodelovanja, ki je lahko formalno ali neformalno;

4. vsebine informacij, ki jih želimo predati in so lahko formativne, informativne ali problemsko naravnane;

5. tipa problemov, ki so lahko družinske, skupinske, razredne ali timske.

Lepičnik Vodopivec (2012) pri sodelovanju učitelja s starši razlikuje individualno in skupinsko sodelovanje.

10

Individualno sodelovanje poteka v obliki priložnostnih pogovorov in govorilnih pogovornih ur, vedno pa je to pogovor o le enem otroku. To obliko izberemo takrat, ko se pokaže želja ali potreba po medsebojni izmenjavi informacij o enem otroku, želja po razgovoru in iskanju ustrezne skupne rešitve za problem, ki se nanaša na enega otroka, ali ko se želimo pogovoriti s posameznimi starši glede uresničevanja določene naloge šole (Lepičnik Vodopivec, 2012).

Skupinsko sodelovanje je namenjeno sodelovanju učitelja s skupino staršev, kar pomeni, da je v odnosu več udeležencev hkrati. Poteka v obliki roditeljskih sestankov, delovnih skupin, seje sveta staršev … Oblika omogoča jasen pogovor o problemu in enotno iskanje rešitve, pri čemer sodelujejo vsi starši. Učitelj mora pri skupinskem sodelovanju paziti, da ne izpostavlja nobenega otroka, hkrati pa se mora zavedati, da bo težko zadostil željam vsem staršev. Tovrstno obliko izberemo, kadar se je potrebno v krajšem času s starši pogovoriti ali se sporazumeti o določenem vprašanju in dejanjih, kadar je potrebno z vsemi starši istočasno spregovoriti o problematiki in o tem izvedeti njihova stališča in rešitve. Pogosto se tovrstno sodelovanje organizira, kadar želi šola istočasno vsem staršem predstaviti uspehe vzgojno izobraževalnega dela in učencev.

Starše vključujemo v šolsko dinamiko preko organiziranih vsebin in aktivnosti skozi formalne in neformalne oblike sodelovanj.

Formalne oblike sodelovanja so potrebne, obvezne in omogočajo staršem prejetje informacij o otrokovem delovanju in delu v šoli. Tovrstna oblika sodelovanja je opredeljena tudi v zakonodaji in omogoča vzpostavljanje sodelovalnega odnosa. S formalnimi oblikami se med starši in učitelji ne vzpostavljata bližina in tesni odnosi, zato je pomembno, da takšnim sodelovanjem dodajamo tudi neformalne oblike (Kalin idr., 2009).

Neformalne oblike sodelovanja so pristne in sproščene ter bolj odkrito naravnane.

Starši preko njih bolje spoznajo učitelje in druge starše, si nudijo medsebojne izkušnje in podporo ter spoznajo dejavnosti in klimo šole (Intihar in Kepec, 2002). Skozi takšna sodelovanja se razvija zaupanje in odkritost med starši in strokovnjaki, med seboj navezujejo pozitivne stike in nadgrajujejo odnose, kar vodi v bolj kakovostno in uspešno sodelovanje v drugih oblikah sodelovanja. (Kalin, 2009).

2.2.1 Formalne oblike sodelovanja

Formalne oblike sodelovanja so: roditeljski sestanki, govorilne ure, pisna sporočila, svet šole in svet staršev.

11 Roditeljski sestanki

Roditeljski sestanki so namenjeni manjšim skupinam staršev in so temeljna, formalna ter informativna oblika sodelovanja s starši (Vodopivec, 2006). Delimo jih na oddelčne roditeljske sestanke, ki so navadno namenjeni staršem določenega razreda ter na številčnejše roditeljske sestanke, ki potekajo istočasno za več oddelkov (Intihar in Kepec, 2002).

Oddelčni roditeljski sestanek je namenjen pogovoru o učnih in vedenjskih težavah oddelka, da starše informira o trenutnih vprašanjih na nivoju oddelka. Starši skupaj z razrednikom sprejemajo sporazume in zaključke, obravnavajo vzgojno-izobraževalne ukrepe, analizirajo ocenjevalno obdobje ter se dogovarjajo o skupnih akcijah in aktivnostih. Tovrstne sestanke organizirajo tudi v namen izobraževanja staršev o kakovostni vzgoji. Intihar in Kepec (2002) navajata tudi, da naj učitelji na oddelčnih roditeljskih sestankih ne grajajo ali hvalijo posameznih učencev.

Množičen roditeljski sestanek je v prvi vrsti namenjen obveščanju staršev in ukvarjanju s tematiko, ki je pomembna v nekem izobraževalnem obdobju ali za specifičen razred.

Starši so seznanjeni s splošnimi informacijami in napotki, na primer predstavitev šole v naravi ali sodelovanja pri raznih delovnih in zbiralnih akcijah (Intihar in Kepec, 2002).

Lepičnik Vodopivec (2012) ugotavlja, da ustrezna izbira obravnavanih tem in pripravljenost razrednika zelo pripomore k uspešni izvedbi roditeljskega sestanka in razvijanju pozitivne socialne ter emocionalne klime partnerskih odnosov. Razrednik se na sestanek pripravi z načrtom, ki mora vključevati cilje, vsebino, metode in oblike dela, organizacijo ter izobraževalno tehnologijo. Prav tako naj roditeljski sestanek ne bi bil monolog razrednika, temveč dialog s starši, ki lahko izrazijo svoja mnenja, stališča, predloge in vprašanja.

V vsakem šolskem letu se organizirata vsaj dva roditeljska sestanka, točno število pa zavisi od nujnosti in želje šole ter staršev. Sestanki morajo biti usmerjeni strokovno in demokratično, pri tem morajo biti vsi starši enakovredno spoštovani in upoštevani ter imeti priložnost izraziti lastno mnenje. Za uspešno izpeljavo sestanka je potrebno vzpostaviti motivacijsko, pozitivno, spodbudno in potrditveno okolje (Intihar in Kepec, 2002).

Govorilne/pogovorne ure

Govorilne ure so informativni oziroma svetovalni razgovor in so namenjene individualni uri s starši. Štejemo jih med najbolj razširjene oblike formalnih sodelovanj med starši in razredniki. Starši se radi udeležujejo tovrstne oblike sodelovanja, saj je težišče pogovora učno-vzgojni uspeh, lastnosti in posebnosti njihovega otroka (Intihar in Kepec, 2002). Starši od učiteljev na individualnih sestankih poleg informacij pogosto

12

želijo pridobiti tudi strokovne nasvete, kako pomagati in prispevati k reševanju učnih in vedenjskih težav njihovih otrok (Vodopivec, 2006).

Prodanović (1981) je zapisala, da so pogovorne ure za učitelja priložnost, da:

- osebno spozna starše in njihova mnenja o učencu;

- spozna domačo dinamiko ter načine spodbujanja sposobnosti, samostojnosti in ustvarjalnosti v domačem okolju;

- se informira o pogojih, v katerih se učenec razvija in odrašča, ter tako bolje razume njegovo vedenje v šoli.

Starši na pogovornih urah pridobijo informacije:

- o napredku in razvoju otroka;

- o posebnih otrokovih dosežkih ali težavah;

- v kolikšni meri šola in učitelji zadovoljujejo otrokove potrebe;

- kako ravnati v novih okoliščinah skladno z družbenimi merili;

- o resničnosti otrokovih izjav o dogajanju v šoli (Prodanović, 1981).

Govorilne ure so učiteljeva obveza. Vsak teden mora učitelj nameniti eno uro staršem v dopoldanskem času in jim biti na voljo. Skupne govorilne ure se lahko izvajajo enkrat mesečno, takrat se zberejo vsi učitelji skupaj. Pobudnik govorilnih ur je ob pojavu učne ali vedenjske problematike največkrat učitelj, lahko pa se najavijo tudi starši sami (Pšunder, 1994).

Za dobro in uspešno govorilno uro je potrebno, da je učitelj na uro pripravljen z zbranimi podatki o učencu. Ob zbranih dokumentih in podatkih je lahko učitelj v svojih stališčih in komentarjih strokoven in verodostojen. Učitelj se lahko ustrezno pripravi le, če vnaprej ve, kateri starši bodo prišli (Intihar in Kepec, 2002).

Za vzpostavitev uspešnega in kvalitetnega sodelovanja med starši in učitelji, ki vključuje medsebojno razumevanje ter zaupen ter spoštljiv odnosa, je pomembno, da učitelj na govorilnih urah vzpostavi iskren stik (Novljan (1994).

Pisna sporočila

Pisna sporočila so individualna, posredna oblika sodelovanja med šolo in starši.

Obstajajo v dveh oblikah: v formalni obliki uradnega dopisa ter v staršem ljubši, manj formalni obliki, na primer vabila, obvestila ali pisma (Lepičnik Vodopivec, 2012).

Čadež (2003) deli tematiko pisnih sporočil na obvestila in vabila staršem k različnim oblikam sodelovanja.

Pomembno je, da so pisna sporočila napisana korektno in spoštljivo ter so lepo oblikovana in vsebinsko zanimiva. Pisno sporočanje ne poteka le s strani šole, temveč tudi v obratni smeri. Starši pisno sporočajo razrednikom opravičila in prošnje (Intihar in Kepec).

13 Svet šole

Svet šole je zakonsko opredeljen organ organiziranosti šole. Starši, ki so vključeni v svet šole, lahko največ vplivajo na šolsko delo, saj so tam vključeni v organe šolskega upravljanja in sodelujejo pri sprejemanju odločitev na šolski ravni. Vprašanja, ki se pojavljajo, so: Koliko so na sestankih sveta šole starši uveljavljeni? Koliko se upošteva glas staršev? Ali imajo starši dejansko možnost odločanja in postavljanja predlogov?

Dejanski vpliv staršev na odločitve in njihovo zavedanje jih postavi v enakovreden položaj in jih spodbudi k aktivnemu sodelovanju v vseh šolskih organih (Kalin idr., 2009).

Svet staršev

Poleg sveta šole je svet staršev edini zakonsko opredeljeni posvetovalni organ organiziranosti šole. Sestavljen je iz predstavnikov staršev, ki lahko razpravljajo in na koncu podajo svoje mnenje, nimajo pa pristojnosti končnega odločanja. Svet staršev mora biti nepogrešljiv takrat, ko se je potrebno na šoli pogovarjati o vprašanjih kulture šole in konceptih vzgojnega dela (Kalin idr., 2009).

2.2.2 Neformalne oblike sodelovanja

Neformalne oblike se lahko izvedejo na ravni posameznega oddelka, na predmetni in razredni ravni ter na nivoju celotne šole. Intihar in Kepec (2002), Čadež (2003), Vodopivec (2006) in Lepičnik Vodopivec (2012) navajajo veliko različnih neformalnih oblik sodelovanja: dan odprtih vrat; hospitacije staršev med poukom; aktivna vključitev staršev na razstavah, prireditvah, projektih, zbiralnih akcijah, delavnicah, izletih, pohodih, piknikih, tekmovanjih, predavanjih, okroglih mizah, interesnih in dnevnih dejavnostih.

Dan odprtih vrat

Je najbolj razširjena oblika sodelovanja med šolo in starši. Staršem omogoča direktno izkustvo s poukom in šolskimi aktivnostmi, pri čemer se lahko v dogajanje vključijo ali pa ga le opazujejo. Šola se na dnevu odprtih vrat predstavi z razstavo, prireditvijo, projekti in drugimi dejavnostmi (Intihar in Kepec, 2002).

Sodelovanje na razstavah in šolskih prireditvah

Pogosta oblika vključevanja staršev je na razstavah in šolskih prireditvah. Oblika sodelovanja je vezana na pomembno označene dni v šolskem koledarju ter na državne in lokalne praznike. Starši se tovrstnih oblik pogosto udeležujejo še posebej takrat, ko so med nastopajočimi njihovi otroci. Pri pripravah ne sodelujejo le učenci in učitelji, temveč tudi zunanji sodelavci, predstavniki različnih organizacij in starši.

14

Prednost tovrstnega sodelovanja je odkrivanje lastnih sposobnosti in medsebojno spoznavanje ter sodelovanje učiteljev, staršev in učencev (Intihar in Kepec, 2002).

Vključevanje staršev v projekte

Pri projektih, ki se odvijajo v šoli, izven nje ali v domačem okolju, lahko sodelujejo učitelji, starši, učenci in zunanji delavci. V poteku priprav in izvedbe projekta so vsi sodelujoči enakopravni in pripevajo svoj del vloge k uresničevanju ciljev. Prednost takšnega sodelovanja ima večnamensko prednost, saj se sodelujoči v projektih medsebojno spoznavajo izven šole in v novih okoliščinah (Intihar in Kepec, 2002).

Sodelovanje staršev v delovnih in zbiralnih akcijah

Starši, ki sodelujejo skupaj in so del enega razreda, sodelujejo v tako imenovanih ožjih delovnih akcijah, sodelovanje vseh staršev iz različnih razredov skupaj pa imenujemo širše delovne akcije. Starši se lahko vključujejo v vlogi pomočnikov ali vodij. Bistvo sodelovanja je izvajanje družbeno potrebnih in koristnih del, kot so preurejanje šolskih razredov, okolice in razne zbiralne akcije (Intihar in Kepec, 2002).

Predavanja za starše

Predavanja za starše lahko izvajajo svetovalna služba, strokovni delavci ali zunanji predavatelji, zavisi od izbrane tematike predavanja. Tema se izbere na podlagi aktualne problematike staršev (Intihar in Kepec, 2002).