OPREDELITEV PROBLEMA IN METODOLOGIJA

V vzgojno izobraževalnem procesu otroka s posebnimi potrebami, starši sodelujejo z mnogimi strokovnjaki iz različnih področij. In ravno kvalitetno sodelovanje med njimi je ključno za otrokovo uspešno učenje in razvoj (Jurišić, 2012). Na področju sodelovanja med starši in učitelji v osnovnih šolah je bilo izvedenih več raziskav (Berčnik, 2014;

NASEN, 2000 v Kavkler, 2008; Kalin idr., 2009; Peklaj in Puklek Levpušček, 2006;

Kalin idr., 2008, Magajna idr., 2008), ki so raziskovale temeljne prednosti in ovire ter različne pomene in oblike sodelovanj. Ugotovili so, da ima sodelovanje pomemben vpliv na učenčev razvoj, nivo motivacije, pridobljene ocene in njihovo stališče do šole.

Raziskave so izpostavile tudi učitelje začetnike, ki se pri sodelovanju s starši pogosteje srečujejo s težavami, saj med samim izobraževanjem niso pridobili dovolj informacij in kompetenc. V praksi se neprestano kažejo nova vprašanja in dileme o smislu in ciljih tovrstnega sodelovanja, o medsebojnih pričakovanjih udeležencev, osnovnih strategijah dela in organiziranih oblikah sodelovanj ter o načinih aktivnega vključevanja staršev v šolsko okolje (Kalin, 2003).

Z raziskavo želimo bolj poglobljeno raziskati medsebojno sodelovanje strokovnih delavcev in staršev na Osnovni šoli Roje (v nadaljevanju OŠ Roje). Želeli smo dobiti vpogled v doživljanje in izkušnje specialnih pedagogov in staršev glede medsebojnega sodelovanja. Zanimalo nas je, kako starši in specialni pedagogi v OŠ Roje ocenjujejo medsebojno sodelovanje, kakšen pomen mu pripisujejo, s kakšnimi težavami se srečujejo ter na kakšen način in kako pogosto medsebojno sodelujejo. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kaj starši in učitelji predlagajo za izboljšanje medsebojnega sodelovanja ter kako dobro specialni pedagogi ocenjujejo svojo usposobljenost za sodelovanje s starši.

3.1.1 Raziskovalna vprašanja

Postavili smo si 6 raziskovalnih vprašanj:

1. Kako starši in specialni pedagogi ocenjujejo medsebojno sodelovanje?

1.1. Ali se pojavljajo razlike v ocenjevanju medsebojnega sodelovanja med starši in specialnimi pedagogi?

1.2. Ali obstajajo razlike v ocenjevanju medsebojnega sodelovanja glede na delovno dobo specialnih pedagogov?

2. Ali starši in specialni pedagogi menijo, da je medsebojno sodelovanje pomembno?

2.1. Ali se pojavljajo razlike v oceni pomembnosti medsebojnega sodelovanja med starši in specialnimi pedagogi?

26

3. S kakšnimi ovirami se starši in specialni pedagogi srečujejo pri sodelovanju?

4. Kako pogosto in na kakšen način starši in specialni pedagogi sodelujejo?

5. Kaj predlagajo starši in specialni pedagogi za izboljšanje medsebojnega sodelovanja?

6. Kako dobro specialni pedagogi ocenjujejo lastno usposobljenost za delo s starši?

6.1. Ali obstaja razlika v oceni lastne usposobljenosti med specialnimi pedagogi glede na delovno dobo?

3.1.2 Raziskovalna metoda

V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskovalni pristop je kvantitativna raziskava.

3.1.3 Raziskovalni vzorec

Raziskovali smo na vzorcu specialnih pedagogov (N = 16), zaposlenih na OŠ Roje, ki se razlikujejo po številu let delovne dobe in programu, v katerem poučujejo – prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom (PP NIS) in v posebnem programu vzgoje in izobraževanja (PP VIZ). Vzorec zajema tudi starše OPP (N = 20), ki obiskujejo programa PP NIS in PP VIZ.

Tabela 1: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) učiteljev glede na program, v katerem poučujejo

Program f f %

PP NIS 9 56

PP VIZ 7 44

Skupaj 16 100

Tabela 2: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) učiteljev glede na delovne izkušnje

Delovne izkušnje f f %

0–5 let poučevanja 6 40

6–10 let poučevanja 1 7

11–20 let poučevanja 6 40

27

21 let poučevanja ali več 2 13

Skupaj 15 100

Tabela 3: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) staršev glede na program, ki ga obiskujejo njihovi otroci

Program f f %

PP NIS 11 55

PP VIZ 7 45

Skupaj 20 100

Tabela 4: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) glede na vzorec anketirancev

Skupina f f %

Starši 20 55,6

Specialni pedagogi 16 44,4

Skupaj 36 100

Grafikon 1: Razvrstitev glede na vzorec anketirancev

3.1.4 Postopki zbiranja podatkov

Za pridobivanje podatkov smo se poslužili tehnike anketiranja in izdelali anketni vprašalnik, ki je vseboval zaprte in odprte tipe vprašanj. Uporabili smo Likertovo petstopenjsko lestvico strinjanja. Po predhodnem dogovoru z vodstvom šole smo

55,60%

44,40%

Vzorec anketirancev

Starši SRP

28

vprašalnike razdelili med specialne pedagoge in starše. Sodelovanje je bilo prostovoljno.

Po pregledu teorije smo oblikovali dva anketna vprašalnika, enega za specialne pedagoge (priloga 1) in drugega za starše (priloga 2).

3.1.5 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov

Instrumenta za zbiranje podatkov sta anketna vprašalnika za starše učencev, ki obiskujejo OŠ Roje, in specialne pedagoge, ki te učence poučujejo. Nekatera vprašanja in trditve so pri obeh skupinah anketirancev enako oblikovani, kar nam je omogočilo, da smo lahko pridobljene podatke med seboj primerjali.

V prvem delu obeh anketnih vprašalnikov smo pridobili osnovne podatke anketirancev (v katerem programu poučujejo specialni pedagogi, kateri program vzgoje in izobraževanja obiskuje otrok, delovna doba specialnih pedagogov).

V drugem delu so morali anketiranci opredeliti strinjanje z navedenimi trditvami, ki so jih ocenjevali na petstopenjski Likertovi lestvici. Trditve so se nanašale na medsebojno sodelovanje staršev in specialnih pedagogov in oceno pomembnosti medsebojnega sodelovanja staršev in specialnih pedagogov.

V tretjem delu so anketiranci na štiristopenjski lestvici (1 - nikoli, 2 - redko, 3 - pogosto in 4 - vedno) izbirali, kako pogosto doživljajo določeno težavo pri medsebojnem sodelovanju, v drugi tabeli pa ocenjevali, kako pogosto se starši udeležujejo oblik medsebojnega sodelovanja.

V četrtem delu anketnega vprašalnika so lahko anketiranci v odprtem tipu vprašanja navedli predloge za izboljšanje medsebojnega sodelovanja med specialnimi pedagogi in starši.

Anketnemu vprašalniku za specialne pedagoge je dodano še eno vprašanje, pri katerem so morali na petstopenjski lestvici označiti in oceniti lastno usposobljenost za delo s starši, pri čemer je pomenilo: 1 – sploh nisem usposobljen, 2 – slabo usposobljen, 3 – se ne morem opredeliti, 4 – dokaj dobro usposobljen in 5 – odlično usposobljen.

29 3.1.6 Postopki obdelave podatkov

Pridobljene podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Ključne značilnosti smo opisali z opisno in inferenčno statistiko.

Podatke, ki so bili zbrani z vprašanji zaprtega tipa, smo prikazali z absolutnimi (f) in odstotnimi (f %) frekvencami ter s prikazom aritmetične sredine in standardnega odklona. Za preverjanje razlik smo uporabili Mann-Whitneyjev U-preizkus razlik.

Podatke, ki so bili pridobljeni z vprašanji odprtega tipa, smo kategorizirali in razvrstili glede na pogostost njihovega ponavljanja.