Ovire

V vseh medosebnih odnosih se zaradi različnih želja, potreb in izkušenj udeležencev, pogosto srečamo z nesoglasji. Z njimi se pri sodelovanju srečujejo tudi učitelji in starši.

Pogosti vzroki za konflikte oziroma ovire so posledica neučinkovite komunikacije, do katere pride zaradi nesoglasij, nerazumevanja, razkoraka v pričakovanjih en do drugega ter nespoštovanja. Ravno zaradi naštetih ovir je za tesno in uspešno sodelovanje potrebno načrtno skrbeti in si prizadevati, da je nesoglasjih čim manj.

(Jensen in Jensen, 2011).

Kalin idr. (2008) so v raziskavi ugotovili da je pri sodelovanju učiteljev in staršev potrebno ohranjati dvosmeren pogovor in ustvarjati spoštljivo in sprejemajočo klimo v kater se lažje in uspešnejše rešuje težave. Ugotovili so, da je potrebno sodelovanje ves čas evalvirati in iz tega izhajati pri razvijanju kakovostnih ter učinkovitih načinov sodelovanja.

Hornby (2000) navaja dejavnike, ki lahko predstavljajo oviro pri sodelovanju med domom in šolo:

- Spremembe položaja: večina mam, ki ima šoloobvezne otroke, je v sodobnem času zaposlena, prav tako je vedno več enostarševskih družin, kar pomeni težje časovno usklajevanje sodelovanja.

- Tradicionalni pogled na vlogo šole: šole so še vedno videne kot okolje, ki otroke izobražuje in je to izključna naloga učiteljev.

- Šolski načrt: v šolah, kjer so nekatere oblike sodelovanja predpisane, je lažje vzdrževati višjo raven aktivnega vključevanja staršev. Pri nas so predpisane le nekatere oblike sodelovanja.

- Stališča staršev: starši pogosto ne vedo na kakšen način se lahko povezujejo s šolo in kaj le ta od njih pričakuje. Veliko staršev je, ne glede na socialno poreklo in položaj, zainteresiranih za izobraževanje svojih otrok in si želijo več sodelovanja.

- Organizacija šolskega sistema: vključevanje staršev, katerih otroci obiskujejo šolo v domačem okolju in je šola videna kot skupnost, je drugačno od staršev otrok, ki obiskujejo šolo izven domačega okolja.

23

- Šolska naravnanost: bolj ko je naravnanost šole avtokratska, težje bodo starši in učitelji vzdrževali sodelovalni odnos. Pomembno vlogo igra tudi naravnanost učiteljev do sodelovanja, ki vpliva na sodelovanje med njimi in učitelji.

- Čas: aktivno vključevanje staršev je vedno bolj zaželeno in pogosto, kar od učiteljev zahteva še časa, hkrati pa se povečuje tudi število rednih učiteljevih obveznosti.

- Premalo usposabljanja za delo s starši: raziskave kažejo, da si pedagoški delavci, zlasti tisti s krajšo delovno dobo, želijo več usposabljanj v zvezi z delom s starši. Peklaj in Puklek (2006) ter Razdevšek Pučko (2004) so raziskovali razkorak med željenimi in usvojenimi vodstvenimi in sodelovalnimi kompetencami učiteljev in ugotovili so, da so pedagoški delavci za tovrstno sodelovanje manj usposobljeni in si želijo pridobiti dodatna znanja iz tega področja.

- Pozitivna stališča učiteljev do dela s starši: naravnanost učiteljev do sodelovanja s starši je ključna za uspešno vključevanje staršev.

Vec (2009) je zapisal, da se mora otrokovo domače in šolsko okolje prepletati, saj je to nujno in koristno za vse. Trdi pa, da se zaplete pri predstavah o tem, kako naj bi sodelovanje izgledalo, v kolikšni meri naj bi se izvajalo, kam naj bi bilo usmerjeno, kdo bi komu kaj prinašal in v kolikšni meri naj bi vsak posameznik vlagal vanj.

Subjektivna mnenja staršev in učiteljev so velika ovira pri njihovem skupnem sodelovanju. Učitelji imajo pogosto občutek, da je njihov trud za otrokov napredek s strani staršev neopažen, medtem ko starši velikokrat dobijo občutek, da je njihov otrok le številka in njegov napredek ni pomemben (Coleman, 1998).

Slovenska raziskava (Magajna idr., 2008) med starši, učenci in učitelji je pokazala, da vzrok za ovire lahko tiči tako pri starših kot v šoli. Izpostavljajo, da je ključna ovira šole lahko nespodbudna šolska klima, ki ne podpira sodelovanje strokovnjakov z nestrokovnjaki. Kot rešitev navajajo ozaveščanje šole in usposabljanje učiteljev za ustvarjanje sodelovalnega okolja s starši.

Esler idr. (2002 v Peklaj idr., 2008) prav tako izpostavljajo nekatere ovire, ki se lahko pojavijo med starši in šolo. Med ovire, ki se pojavljajo pri starših so navedli: nizko samopodobo, negativne izkušnje z lastnim šolanjem, mišljenje, da šolsko delo ne sodi v domače okolje, občutek nespoštovanja, neuspeha in nesprejemanja, dvojezičnost, socialno ekonomski status, pomanjkanje časa, težave z varstvom in prevozom otrok ter z delovnim časom. Med ovire pri učiteljih so navedli: neprijetno dojemanje aktivne vloge staršev, nerazumevanje lastne vloge v odnosu s starši, občutek nekompetentnosti in premalo znanja za delo v kriznih družinskih situacijah, podcenjevanje OPP, nezainteresiranost za vključevanje staršev, osredotočanje na slabe novice, pomanjkanje časa in finančnih sredstev šole.

24

Kalin (2009) izpostavlja, da na sodelovanje med šolo in starši zelo vplivata tudi vizija šole in njihova ustaljena praksa postopkov pri delu s starši.

Kalin idr. (2009) so predstavili stališča učiteljev do staršev, ki lahko ovirajo uspešno in učinkovito sodelovanje:

- učitelji vidijo starše kot oviro, ker težavo vidijo na svoj način, mnenja staršev pa ne želijo razumeti in sprejeti;

- učitelji prepoznavajo starše kot nasprotnika;

- nasprotujoči si cilji in prioritete;

- oboji dvomijo drug v drugega ter njihovo delo in ukrepe;

- učitelji dojemajo starše kot ranljive;

- učitelji ne upoštevajo mnenj in idej učiteljev, saj menijo, da so manj sposobni;

- učitelji vidijo slabe lastnosti staršev in jih obravnavajo kot osebe, ki so potrebne pomoči;

- učitelji krivijo starše za učenčeve probleme;

- učitelji, ki vzdržujejo strokovno razdaljo do staršev, so v njihovih očeh pogosto videni kot manj zaupljivi in manj empatični.

Vse ovire, ki se pojavljajo v sodelovalnem okolju, je potrebno prepoznati, jih sprejeti, razumeti in postopno odpravljati. Za sodelovalen odnos brez ovir je potrebno ovrednotiti lastno ravnanje, spoznati prednosti in slabosti šolske dinamike ter evalvirati dobre in slabe prakse dosedanjega dela s starši (Kalin idr., 2008).

25