DRUŽBA V 5. RAZREDU
Graf 13: Grafični prikaz odgovorov učencev na 2. vprašanje anketnega vprašalnika 71
53 (71 %) učencev je odgovorilo, da so temo pri družbi že obravnavali, in obratno 22 (29 %) učencev je odgovorilo, da teme pri pouku še niso obravnavali. To najverjetneje sovpada z dejstvom, da je bila anketa izvedena junija, ko učitelji omenjeno temo največkrat obravnavajo.
Vprašanje 3
3. Ali veš, kaj se je zgodilo 25. junija leta 1991? Število učencev
%
Osamosvojitev Slovenije. 29 39 %
Slovenija je postala samostojna država. 16 21 %
Bil je dan državnosti. 7 9 %
Učenec ni odgovoril na vprašanje. 3 4 %
Glasovanje za osamosvojitev Slovenije. 2 3 %
Razglasitev samostojnosti Slovenije. 2 3 %
Proslava/praznovanje ob osamosvojitvi Slovenije. 2 3 %
Praznujejo dan državnosti. 1 1 %
Bile so volitve. 1 1 %
Proslavljanje po koncu vojne. 1 1 %
Dan samostojnosti in enotnosti. 1 1 %
Prešernov dan. 1 1 %
Dan upora proti okupatorju. 1 1 %
Slovenija je postala država. 1 1 %
Zabava. 1 1 %
Samostojni dan Slovenije. 1 1 %
Slovenci smo se osamosvojili. 1 1 %
Pričetek moderne dobe. 1 1 %
Slovenija se je odcepila od Jugoslavije. 1 1 %
Slovenija je postala svoja država. 1 1 %
Samostojnost Slovenije. 1 1 %
Skupaj odgovorov 75 100 % Tabela 6: Prikaz odgovorov učencev na 3. vprašanje anketnega vprašalnika
Učenci so imeli na anketi poleg tega vprašanja tudi fotografijo, ki je nastala ob razglasitvi samostojnosti 25. junija 1991, na današnjem Trgu republike v Ljubljani.
Odgovori učencev so se precej ponavljali, zato smo podobne odgovore v tabelarnem prikazu združili in v stolpec desno zapisali, koliko učencev je zapisalo določen odgovor.
Večina učencev je vedela, da se je 25. junija 1991 Slovenija osamosvojila/postala samostojna država/se odcepila od Jugoslavije oz. razglasila svojo neodvisnost. Nekaj
72
učencev je zapisalo, da je bil takrat dan državnosti, eden pa je zapisal, da so takrat praznovali dan državnosti. V spomin na razglasitev samostojnosti Slovenci sicer na ta datum res praznujemo državni praznik (dan državnosti). Nekateri učenci so navajali imena drugih državnih praznikov, dva pa sta zapisala, da so takrat potekale volitve oz.
glasovanje za osamosvojitev Slovenije, ki je sicer potekalo decembra leta 1990. Eden izmed učencev je zapisal, da je takrat potekala proslava ob koncu vojne, vendar se je ta naslednji dan šele pričela. Eden izmed učencev je zapisal še, da je Slovenija takrat postala država.
Vprašanje 4
Graf 14: Grafični prikaz odgovorov učencev na 4. vprašanje anketnega vprašalnika
Več kot polovica učencev (41 oz. 55 %) je vedela, da Slovenci 25. junija, v spomin na dogodek iz prejšnjega vprašanja (osamosvojitev), praznujemo dan državnosti.
Pričakovano je velik delež učencev obkrožil, da na ta dan praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, in sicer kar 29 (39 %) učencev. Učence je najverjetneje zmotilo ime praznika, saj so sklepali, da, če je takrat Slovenija postala samostojna, potem na ta dan praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Vendar pa ta praznik praznujemo 26. decembra, in sicer v spomin na razglasitev rezultatov plebiscita leta 1990. Takrat so bili namreč Slovenci najbolj enotni v zgodovini in izglasovali, da želijo živeti v samostojni državi. Napačno je odgovorilo še 5 učencev, in sicer je eden odgovoril, da takrat praznujemo Prešernov dan, štirje učenci pa so odgovorili, da na ta dan praznujemo dan upora proti okupatorju.
Vprašanje 5
1%
55%
5%
39%
4. Kateri praznik praznujemo 25. junija?
Prešernov dan dan državnosti
dan upora proti okupatorju dan samostojnosti in enotnosti
73
Graf 15. Grafični prikaz odgovorov učencev na 5. vprašanje anketnega vprašalnika
Na 5. vprašanje anketnega vprašalnika so pravilno odgovorili skoraj vsi učenci, in sicer kar 72 (96 %) od skupno 75 anketiranih učencev. Trije učenci (4 %) so odgovorili, da je Slovenija pred osamosvojitvijo spadala pod Avstro-Ogrsko.
Vprašanje 6
Graf 16: Grafični prikaz odgovorov učencev na 6. vprašanje anketnega vprašalnika
23 učencev (31 %) je obkrožilo vseh 6 pravilnih rešitev: Hrvaška, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija in Kosovo. 19 (25 %) učencev, ki so
5. Pod katero državo je spadala Slovenija, preden se je osamosvojila? 4 ali manj pravilnih in eno ali več nepravilnih nobena pravilna
6. Katere države so še spadale pod državo iz prejšnjega vprašanja?
Obkroži pravilne rešitve.
74
pravilno obkrožilo 4 in 3 države. Vsi ostali učenci so poleg nekaterih pravilnih obkrožili še vsaj eno nepravilno državo (Grčija, Češka, Rusija in Avstrija). Največ jih je obkrožilo Rusijo. Eden učenec ni obkrožil nobene države, ki je poleg Slovenije spadala pod SFRJ.
Vprašanje 7
Graf 17: Grafični prikaz odgovorov učencev na 7. vprašanje anketnega vprašalnika
Od 75 anketiranih učencev je 53 (71 %) učencev odgovorilo, da se jim zdi zelo pomembno (5), da se je Slovenija osamosvojila. 13 (17 %) učencev je ocenilo, da se jim zdi osamosvojitev pomembna (4). Učenci so v nadaljevanju svojo izbiro utemeljili.
Navajali so, da se jim osamosvojitev zdi pomembna predvsem zaradi tega, ker imamo sedaj lahko svoj jezik in svoja pravila/zakone. Izpostavljali so, da se Slovenija lahko sedaj sama odloča in se hitreje razvija. Pisali so tudi, da imajo ljudje sedaj več pravic.
Eden učenec je zapisal, da Jugoslavija ni zagotavljala enakih pravic za vse državljane in da Jugoslavija ni bila demokratična država, zato je zelo pomembno, da se je Slovenija osamosvojila. Nekateri so zapisali, da ljudje v samostojni državi živijo bolje in da je bila Jugoslavija revna država. Ostali učenci so osamosvojitvi pripisali manj pomembnosti (ocena 3, 2 ali 1). Dva učenca sta zapisala, da je bilo življenje ljudi v prejšnji državi boljše, zato se jima ne zdi pomembno, da se je Slovenija osamosvojila.
Eden izmed učencev je zapisal, da se mu zdi, da bi bila Slovenija vojaško močnejša, če bi ostala znotraj Jugoslavije. Ostali učenci svoje izbire niso utemeljili.
Vprašanje 8
71%
17%
3% 3% 3%4%
7. Kako pomembno se ti zdi, da se je Slovenija osamosvojila?
5 4 3 2 1 ni odgovoril
75
Graf 18: Grafični prikaz odgovorov učencev na 8. vprašanje anketnega vprašalnika
26 (35 %) učencev je naštelo vse tri državne simbole: zastavo, grb in himno. 8 (11 %) učencev je naštelo dva od treh pravilnih odgovorov. Večina med njimi je kot tretji simbol zapisovala evro ali glavno mesto. Eden učenec je zapisal, da so državni simbol vitezi.
Kar 27 (36 %) učencev je navedlo napačne odgovore. Velika večina učencev je navajala simbole v grbu slovenske zastave (Triglav/gore, voda/morja/reke in zvezde/zvezde Celjskih grofov). Drugi so zapisali še: kremšnite, kurenti, predsednik države, Ljubljana. Ostali učenci (14 oz. 11 %) na vprašanje niso odgovorili.
Vprašanje 9
9. Oglej si grb Republike Slovenije. Zapiši, katere simbole prepoznaš na njem in kaj simboli predstavljajo.
Učenci so pri tem vprašanju lahko prosto odgovarjali. Pri odgovarjanju so si lahko pomagali s sliko grba. 6 (8 %) učencev na vprašanje ni odgovorilo. 8 (11 %) učencev je naštelo simbole, ki so jih lahko razbrali na grbu: zvezde, morje/reke/vode in gore.
Nekaj jih je izpostavilo še, da ima grb obliko ščita ter da simboli predstavljajo nekatere značilnosti Slovenije.
32 (43 %) učencev je prav tako naštelo simbole: zvezde in morje/reke/jezera, a so hkrati prepoznali, da gore na grbu simbolizirajo najvišji vrh Slovenije, Triglav. Nekaj izmed teh učencev je prepoznalo zgolj Triglav. 15 (20 %) učencev je zapisalo, kaj simboli predstavljajo. V večini so le našteli, kaj simboli simbolizirajo: Celjske grofe, Triglav in morje ter reke. Eden učenec je zapisal, da valovi predstavljajo Jadransko morje in slovenske reke. Nekaj izmed učencev je zapisalo, da gre za šesterokrake
35%
11% 19%
36%
8. Naštej državne simbole Republike Slovenije.
vsi pravilni odgovori ni odgovoril na vprašanje dva pravilna odgovora drugo
76
zvezde oz. da gre za zvezde Celjskih grofov. Trije učenci so zapisali, da gre za Celjske kralje.
10 (13 %) učencev je naštelo, da na sliki prepoznajo zvezde in gore/Triglav. Za valove so zapisali imena nekaterih rek. Največkrat sta se pojavili Sava in Kolpa. Slednjo so učenci najverjetneje zapisovali zato, ker prihajajo z območja, kjer teče reka Kolpa. Pri reki Savi so zapisali, da je najdaljša slovenska reka.
Ostali učenci so zapisali drugačne odgovore. Eden izmed učencev je zapisal, da grb predstavlja, da Slovenci živimo na sončni strani Alp, drug pa da je z grba razbral, da imamo v Sloveniji zeleno naravo, morje, gore in predsednika. Tretji učenec je zapisal, da zvezde simbolizirajo kranjske grofe, četrti pa da so Celjski grofi ščitili Slovenijo.
Vprašanje 10
Graf 19: Grafični prikaz odgovorov učencev na 10. vprašanje anketnega vprašalnika
59 (79 %) učencev je pravilno odgovorilo na 8. vprašanje, in sicer, da si barve v slovenski zastavi od zgoraj navzdol sledijo: bela, modra, rdeča. Ostali učenci so obkrožili napačne odgovore.
Vprašanje 11
9%
8%
4%
79%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90%
modra, bela, rdeča rdeča, modra, bela bela, rdeča, modra bela, modra, rdeča
10. Kako si sledijo barve v slovenski zastavi od zgoraj navzdol?
77