DRUŽBA V 5. RAZREDU
9. ANALIZA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV
9.1 Analiza anketnega vprašalnika za učitelje 5. razreda
Spol in število anketiranih učiteljev
V anketnem vprašalniku je sodelovalo 35 učiteljev, in sicer učitelji 5. razreda osnovne šole in drugi učitelji razrednega pouka, ki so vsaj eno šolsko leto že poučevali v 5.
razredu. Od tega je bilo 34 anketirancev ženskega spola in 1 anketiranec moškega spola.
SPOL f f%
MOŠKI 1 3
ŽENSKI 34 97
SKUPAJ 35 100
Tabela 1: Frekvenčni prikaz učiteljev, ki so sodelovali v anketi, glede na spol
Regija, v kateri poučujejo anketirani učitelji
Graf 1: Grafični prikaz učiteljev, glede na regijo, v kateri poučujejo
Največje število anketiranih učiteljev poučuje v osrednjeslovenski regiji, in sicer 12 (34
%) od skupno 35 učiteljev, ki so sodelovali v anketi. 6 (17 %) anketiranih učiteljev
6%
9%
11%
17%
0%
34%
0%
6%
0%
11%
6%
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40%
gorenjska obalno-kraška primorsko-notranjska jugovzhodna Slovenija posavska osrednjeslovenska zasavska savinjska koroška podravska pomurska
Regija
59
poučuje v jugovzhodni Sloveniji, 4 (11 %) učitelji pa poučujejo v primorsko-notranjski regiji. Enako število učiteljev poučuje še v podravski regiji. Sledijo jim 3 (9 %) anketirani učitelji, ki poučujejo v obalno-kraški regiji. V gorenjski, savinjski in podravski regiji poučujeta v vsaki po 2 (6 %) anketirana učitelja. Iz posavske, zasavske in koroške regije v anketi ni sodeloval noben učitelj (0 %).
Število let delovne dobe anketiranih učiteljev
Graf 2: Grafični prikaz učiteljev, glede na število let delovne dobe
Največ, in sicer 12 (34 %) anketiranih učiteljev ima 10–20 let delovne dobe. Sledi jim 11 (31 %) učiteljev, ki imajo do 5 let delovne dobe. 5 (14 %) učiteljev poučuje 30 let ali več in 4 (11 %) učitelji 5–10 let. Najmanj anketiranih učiteljev (3 učitelji (9 %)) ima 20–30 let delovne dobe.
Vprašanje 1
1. Ocenite, na kakšen način obravnavate vsebine o državi Sloveniji pri predmetu družba.
nikoli redko občasni pogosto zelo pogosto a) Obravnavam to, kar ponuja
učbenik in/ali delovni zvezek. gradiva, kot so videi, knjige, splet.
0 0 5 13 17
60
e) Obravnava vsebine poteka v razredu.
0 1 1 20 13
0 % 3 % 3 % 57 % 37 %
f) Sam/-a pripravim gradiva za obravnavo.
0 4 11 10 10
0 % 11 % 31 % 29 % 29 %
Tabela 2: Prikaz odgovorov učiteljev na 1. vprašanje anketnega vprašalnika
Graf 3: Grafični prikaz odgovorov učiteljev na prvo vprašanje anketnega vprašalnika
Ker smo rezultate prvega vprašanja, zaradi njegove narave, prikazali tako z grafičnim kot tudi tabelarnim prikazom, smo se v opisnem delu interpretacije prvega vprašanja osredinili na ocene, ki jih je pri posamezni trditvi označilo največ učiteljev. Učitelji so lahko izbirali med ocenami: nikoli, redko, občasno, pogosto in zelo pogosto.
Pri trditvi a) je največ, torej 12 (34 %) učiteljev, označilo, da občasno obravnavajo vsebino na podlagi tega, kar ponuja učbeniško gradivo. 11 (31 %) učiteljev je odgovorilo, da si pri poučevanju občasno pomagajo s priročniki za učitelje (trditev b)).
Ocena zelo pogosto je prevladovala pri trditvi, da učitelji v poučevanje vsebine vključujejo dodatno gradivo (video, splet, knjige …) (trditev c), in sicer jo je označila skoraj polovica vseh anketiranih učiteljev, 17 (49 %) učiteljev. 9 (25 %) učiteljev je označilo, da vsebino redko obravnavajo v sklopu ekskurzije (trditev d). Ocena pogosto je prevladovala pri trditvi e, torej da učitelji temo posredujejo predvsem v razredu. Oceno je izbralo 20 (57 %) učiteljev. Enako število učiteljev se je opredelilo, da občasno sami pripravijo gradivo za posredovanje omenjene vsebine (trditev f).
0
1
.
Ocenite, na kakšen način obravnavate vsebine o državi Sloveniji pri predmetu družba.nikoli redko občasno pogosto zelo pogosto
61 Vprašanje 2
Graf 4: Grafični prikaz odgovorov učiteljev na drugo vprašanje anketnega vprašalnika
17 učiteljev (49 %), kar je skoraj polovica vseh anketirancev, nameni vsebinam o državi Sloveniji več kot 5 šolskih ur. Sledi jim 15 (43 %) učiteljev, ki za obravnavo omenjene vsebine porabijo 3–5 šolskih ur. Le 3 (9 %) učitelji namenijo vsebini 1–2 šolski uri.
Vprašanje 3
Graf 5: Grafični prikaz odgovorov učiteljev na tretje vprašanje anketnega vprašalnika 3
15
17
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18
1-2 uri 3-5 ur več kot 5 ur
števio učiteljev
2. Koliko ur namenite vsebinam o državi Sloveniji?
31
4 0
5 10 15 20 25 30 35
Ne Da
Število učiteljev
3. Ali se vam je že kdaj zgodilo, da teme niste uspeli obravnavati?
62
Večini vseh anketiranih učiteljev, kar 89 % (31 učiteljev), se še ni zgodilo, da jim vsebine ne bi uspelo obravnavati. Obratno, 11 % (4 učitelji) učiteljev se je že zgodilo, da jim vsebine o državi Sloveniji pri predmetu družba ni uspelo obravnavati.
Vprašanje 4
Graf 6: Grafični prikaz odgovorov učiteljev na četrto vprašanje anketnega vprašalnika
Pri 4. vprašanju so učitelji lahko izbrali več odgovorov. Največ, in sicer 14 (40 %) učiteljev je odgovorilo, da pri obravnavi vsebin o državi Sloveniji nimajo težav.
Glede težav, s katerimi se soočajo pri poučevanju omenjenih vsebin, so učitelji odgovarjali različno. Največ, in sicer 12 (34 %) učiteljev meni, da je temo učencem težko približati. 9 (26 %) učiteljev je kot težavo opredelilo časovno stisko. 7 (20 %) učiteljev je odgovorilo, da je tema za učence prezahtevna. Enak odstotek učiteljev meni, da je tema v učbenikih za družbo skopo zastopana. 2 učitelja (6 %) sta odgovorila, da se težave pojavljajo, ker so učenci nezainteresirani za omenjeno vsebino. 1 (3 %) učitelj je odgovoril, da ga skrbi, da bi se nekateri učenci ob obravnavi vsebin o državi Sloveniji počutili izključeni.
Eden izmed učiteljev (3 %) je izpostavil težavo razporejanja snovi po obdobjih, saj npr.
državne praznike praznujemo skozi celo leto, vsebina pa je predvidena za konec šolskega leta. Drug učitelj je izpostavil, da je vsebina zahtevna ne samo za učence, pač pa tudi za učitelje. skrbi me, da bi se nekateri učenci počutili izključene učencem je temo težko približati tema je za učence prezahtevna nimam težav drugo
Število učiteljev
4. S kakšnimi težavami se srečujete pri obravnavi vsebin o državi Sloveniji?
63
Graf 7: Grafični prikaz odgovorov učiteljev na peto vprašanje anketnega vprašalnika
Le dva anketirana učitelja (6 %) sta bila vključena v dodatno izobraževanje na temo država Slovenija in obratno kar 33 (94 %) učiteljev še ni bilo vključenih v projekt na to temo. 4 učitelji (11 %) so bili v času svojega poučevanja vključeni v projekt na temo država Slovenije. 31 (89 %) učiteljev še ni bilo vključenih v projekt.
Vprašanje 6
6.
Na kakšen način bi temo po vašem mnenju lahko približali učencem?Poznate kakšne primere dobre prakse? Zapišite.
Število učiteljev
Projektno delo in/ali raziskovalno delo. 6
Ekskurzija po Sloveniji. 5
Ogled filmov in drugih kvalitetnih video vsebin. 5
Ekskurzija v prestolnico. 2
Dramska igra in/ali igranje vlog. 2
Ogled pomembnejših državnih ustanov (parlament idr.). 2
Sodelovalno učenje. 2
Medpredmetno povezovanje. 2
Praznovanje državnih praznikov in/ali obisk proslav in/ali obeležij. 2
Obisk gosta (vojni veterani, starši, stari starši ali drugi), ki je doživel to obdobje, v razredu in pogovor o doživljanju tistega časa.
2
Dan dejavnosti. 1
Ustvarjanje izdelkov na temo Država Slovenija. 1
Ogled razstave. 1
Snemanje kratkega filma. 1
Slikovno gradivo. 1
S pomočjo zemljevida Slovenije. 1
33 31
5. Ste se v času poučevanja udeležili oz. bili vključeni v:
Ne Da
64
Aktualni primeri v svetu. Izpostavljanje pomembnosti demokracije in svoboščin, primerjava države Slovenije z državami, v katerih državljani nimajo takšnih svoboščin in/ali državne ureditve, kot jo imamo mi.
1
Družinska anketa z vprašanji na temo država Slovenija in njena osamosvojitev. 1 Mislim, da je tema za učence prezahtevna. Obravnavati bi jo bilo bolje v 6. razredu. 1 Čutiti pripadnost domovini je zelo težko, zato je prenašanje teh vrednost na mlade zelo zahtevna
naloga.
1 Tabela 3: Prikaz odgovorov učiteljev na 6. vprašanje anketnega vprašalnika
Nekateri odgovori učiteljev so se ponavljali, zato smo enake odgovore združili in v tabelo zapisali, koliko učiteljev je navedlo določen odgovor. Prav tako so posamezni učitelji zapisali več predlogov, zato smo zapisali le število učiteljev, ki je zapisalo določen odgovor, ne pa tudi delež v %.
Največ učiteljev (6) je zapisalo, da bi lahko temo obravnavali s projektnim in raziskovalnim delom. Izpostavili so predvsem samostojno raziskovanje učencev (iskanje literature, podatkov in fotografij v knjigah ter na spletu). 5 učiteljev je predlagalo, da bi v sklopu obravnave vsebine izvedli strokovno ekskurzijo po Sloveniji.
Enako število učiteljev je predlagalo obravnavanje vsebine s pomočjo videoposnetkov in/ali filmov. Dva učitelja sta izpostavila oddajo Infodrom. Gre za informativno otroško in mladinsko oddajo na RTV Slovenija, katere posnetki so dostopni tudi na spletu. V oddaji otroci in ustvarjalci raziskujejo ter poročajo o različnih aktualnih temah. Po dva učitelja sta predlagala strokovno ekskurzijo v prestolnico, ogled pomembnejših državnih ustanov, sodelovalno učenje, samostojno raziskovanje, medpredmetno povezovanje in obravnavo vsebine ob praznovanju državnih praznikov ter obisk prireditev ali obeležij. Prav tako sta 2 učitelja predlagala, da bi v razred povabila gosta, ki je doživel obdobje osamosvajanja Slovenije in bi lahko učencem povedal svoje občutke o tem, kako je dogajanje doživljal/spremljal, prinesel bi lahko kakšne fotografije itn. Izpostaviti velja predlog, da bi v razred lahko povabili vojnega veterana, ki se je boril v vojni za Slovenijo. Ostali učitelji so navedli še druge primere (Tabela 3).
Zelo zanimiv je predlog, da bi učenci izvedli družinsko anketo o osamosvajanju Slovenije in o življenju v prejšnji državi ter o tem povprašali svoje najbližje. Učenci bi lahko preverili tudi, v kolikšni meri njihovi bližnji poznajo nekatere državne simbole, ali se jim zdi ta tema pomembna ipd. Drug zanimiv predlog je bil snemanje kratkega filma, ki bi ga na to temo lahko posneli učenci skupaj z učiteljem ali doma.
Vprašanje 7
65
Graf 8: Grafični prikaz odgovorov učiteljev na sedmo vprašanje anketnega vprašalnika
18 (51 %) učiteljev je predznanje učencem ocenilo s 3. Sledi jim 12 (34 %) učiteljev, ki so predznanje učencev ocenili z 2 in 5 (14 %) učiteljev, ki so predznanje učencev ocenili z 1, torej kot zelo pomanjkljivo.
Vprašanje 8
Graf 9: Grafični prikaz odgovorov učiteljev na osmo vprašanje anketnega vprašalnika
Učitelji so pri 8. vprašanju anketnega vprašalnika lahko izbrali več odgovorov, zato so deleži pri posameznem odgovoru interpretirani glede na celotno število (75)
5
7. Ocenite, kakšno je po vašem mnenju predznanje učencev o državi Sloveniji, torej znanje preden vsebino
obravnavate v šolah. 1─zelo pomanjkljivo, 5─odlično.
8. Na kakšen način krepite vzgojo za medkulturnost?
66
anketiranih učiteljev. 31 (89 %) od vseh anketiranih učiteljev je odgovorilo, da medkulturnost v razredu in vključenost priseljencev pri pouku krepijo predvsem sproti med poukom, ko se pojavi priložnost (odgovor g). 24 (69 %) učiteljev je izbralo odgovor, da imajo učenci tujci, priseljenci, Romi in drugi v razredu možnost, da ostalim učencem predstavijo kakšno značilnost njihove kulture, jezika, praznik itn. (odgovor b).
18 učiteljev (51 %) vzgojo za medkulturnost krepi s socialnimi igrami/delavnicami (odgovor a). 8 (23 %) učiteljev je odgovorilo, da imajo učenci priseljenci na njihovi šoli možnost pouka maternega jezika (odgovor e). Sledi jim 5 (14 %) učiteljev, ki so izbrali odgovor c: z medkulturnimi prireditvami in projekti. 3 (9 %) učitelji organizirajo dneve dejavnosti na temo medkulturne vzgoje (odgovor f), po 2 učitelja (6 %) pa menita, da njihove šole organizirajo in/ali se udeležujejo dodatnih izobraževanj za pedagoške delavce (odgovor d). Enako število učiteljev je izbralo odgovor h: drugo. Eden izmed učiteljev je zapisal, da vzgojo za medkulturnost krepi tako, da skuša učencem približati npr. neko kulturo kot pozitivno izkušnjo oz. kot obogatitev osebnih izkušenj, s čimer želi širiti enakopravnost in spoštovanje različnih kultur, narodov itn.
Vprašanje 9
Graf 10: Grafični prikaz odgovorov učiteljev na deveto vprašanje anketnega vprašalnika
27 (77 %) učiteljem se zdi zelo pomembno, da učenci poznajo bistvene podatke o državi Sloveniji in njeni osamosvojitvi. Ena petina učiteljev (20 %) je pomembnost ocenila s 4, eden učitelj (3 %) pa je pomembnost ocenil s 3. Veljavne utemeljitve odgovorov na 9. vprašanje smo navedli v Tabeli 4 (spodaj). Ker se je veliko odgovorov ponavljalo, smo enake odgovore združili in v desni stolpec zapisali število učiteljev, ki so navedli določen odgovor.
0 0
1
7
27
0 5 10 15 20 25 30
1 2 3 4 5
število učiteljev
ocena pomembnosti
9. Na petstopenjski ocenjevalni lestvici ocenite, kako pomembno se vam zdi, da učenci poznajo bistvene podatke o državi Sloveniji in njeni
osamosvojitvi, pri čemer ocena 1 pomeni, da se vam to sploh ne zdi pomembno, ocena 5 pa da se vam to zdi zelo pomemb
67
Utemeljitve učiteljev: Število
učiteljev
Ker si mladi na podlagi znanja o državi Sloveniji in njeni zgodovini, ki ga pridobijo, oblikujejo narodno in/ali državno zavest.
5 Dolžnost vsakega državljana Slovenije (tudi učencev) je, da pozna osnovne informacije o državi
Sloveniji, njeni osamosvojitvi in zgodovini države nasploh.
4
Ker je Slovenija država, v kateri učenci živijo. 4
Poznavanje zgodovine je pomembno za razvoj narodne zavesti. 4
S spoznavanjem svoje države krepimo spoštovanje do nje. 3
Ker smo Slovenci že tako premalo zavedni. 2
Poznavanje bistvenih zgodovinskih dogodkov je del osnovne izobrazbe posameznika. 2 Ker samostojnost države Slovenije ni samoumevna, ampak je posledica truda in boja naših
prednikov.
2 Z znanjem o svoji državi, ki ga učenec pridobi oz. ima, lahko svojo državo predstavi drugim (npr.
tujcem).
1 Poznavanje svoje države in/ali domovine je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje vrednot,
kulture, jezika, dediščine itn.
1 Če ne poznamo preteklosti in nimamo oblikovanega odnosa do nje, ne moremo ceniti
sedanjosti in ne moremo videti pravične prihodnosti.
1
Zato, ker so učenci državljani Slovenije in je to njihova domovina. Ustrezno se mi zdi, da učenci spoznavajo našo kulturo, da razumejo družbeno in kulturno okolje, zato da lahko razvijejo pozitiven odnos do svoje države.
1
Vsebine se mi sicer zdijo zelo pomembne, a so za učence prezahtevne, saj je v njih preveč podrobnosti. Učencem so vsebine posredovane prezgodaj in na suhoparen način, če seveda učitelj sam ne popestri pouka.
1
Menim, da je poznavanje zgodovinskih dejstev pomembno, a je dovolj, da učence seznanimo samo z bistvenimi podatki.
1 Prav je, da vsak pozna in se zaveda kulturnih in drugih značilnosti svoje domovine. 1 Poznavanje dejstev o državi in njeni zgodovine je bistveno za oblikovanje domoljubja med
ljudmi.
1 Dobro je, da učenci čim prej osvojijo znanje o svoji državi, saj lahko tako pravočasno začnejo
oblikovati svoj pogled na svet, svojo narodno zavest in ljubezen do domovine.
1 Tabela 4: Prikaz utemeljitev učiteljev na 9. vprašanje anketnega vprašalnika
Vprašanje 10
68
Graf 11: Grafični prikaz odgovorov učiteljev na deseto vprašanje anketnega vprašalnika
11 (31 %) učiteljev je odgovorilo, da so z učenci že obiskali muzej in si ogledali razstavo o življenju Slovencev pred osamosvojitvijo. V Tabeli 5 smo navedli, katere muzeje so omenjeni učitelji obiskali oz. katero razstavo so si ogledali. Kar 24 (69 %) učiteljev si z učenci še nikoli ni ogledalo razstave o času pred osamosvojitvijo Slovenije.
Če DA, zapišite, kateri muzej ali razstavo ste si ogledali:
Število učiteljev
Muzej novejše zgodovine 3
Mestna muzejska zbirka Črnomelj 3
Belokranjski muzej Metlika 2
Muzej Velenje: Velenjski grad 1
Pokrajinski muzej Murska Sobota 1
Vojaški muzej Pivka 1
Gorenjski muzej v Kranju 1
Slovenski etnografski muzej 1
Kobariški muzej 1
V šoli smo sami pripravili razstav 1
Tabela 5: Prikaz odgovorov učiteljev, ki so na 10. vprašanje anketnega vprašalnika odgovorili z DA
Vprašanje 11
11. Kako bi po vašem mnenju pri pouku v 5. razredu lahko obravnavali temo osamosvojitev Slovenije?
11
24
0 5 10 15 20 25 30
DA NE
število učiteljev
10. Ste z učenci že kdaj obiskali kakšen muzej ali si ogledali razstavo o življenju ljudi pred osamosvojitvijo
Slovenije (1945─1991)?
69
Tudi pri 11. vprašanju anketnega vprašalnika so različni učitelji podajali podobne odgovore. Precej učiteljev je zapisalo, da bi pri obravnavi teme osamosvojitev Slovenije lahko učencem predvajali videoposnetke in/ali filme o tej temi, pri čemer je eden izmed učiteljev izpostavil dokumentarni film. Eden učitelj je predlagal ogled poučne oz. informativne oddaje na to temo.
Prav tako je veliko učiteljev predlagalo, da bi temo lahko obravnavali v sklopu projektnega/raziskovalnega dela. Pri tem so izpostavljali, da bi učenci sami iskali podatke oz. raziskovali, učitelj pa bi jih pri delu usmerjal in jim pred začetkom dela podal ključne smernice za izdelavo projektne naloge. Eden izmed učiteljev je predlagal, da bi temo obravnavali po posameznih sklopih, in sicer bi vsaka skupina učencev ali dvojica dobila en sklop (dogodek ali krajše obdobje) iz časa osamosvojitve Slovenije, za katerega bi morala skupina/dvojica poiskati podatke in svoj izdelek predstaviti sošolcem ter svoj dogodek označiti na skupnem razrednem časovnem traku. Slednjega je izpostavilo kar nekaj učiteljev, in sicer so učitelji zapisali, da bi učenci samostojno ali v skupinah izdelali časovni trak ključnih dogodkov, povezanih z osamosvojitvijo Slovenije. Pomembno se jim je zdelo tudi, da bi časovni trak podprli s slikovnim gradivom.
Nekaj učiteljev je odgovorilo, da bi v sklopu teme z učenci lahko izvedli ekskurzijo, si ogledali prestolnico in pomembne državne ustanove (navajali so predvsem parlament), obiskali kakšen muzej oz. si ogledali razstavo na to temo. Eden učitelj je izpostavil terensko delo, ki bi ga z učenci lahko izvedli npr. v prestolnici.
Učitelji so navajali tudi, da bi v razred povabili gosta, ki je doživel osamosvojitev Slovenije. Predlagali so predvsem vojne veterane, starše in stare starše in da bi poleg pogovora/razgovora obisk temeljil na pričevanjih gosta. Eden izmed učiteljev je zapisal, da bi z gostom lahko izvedli intervju, ki bi ga učenci vnaprej pripravili in nato tudi vodili. Predvsem bi se z gostom pogovarjali o tem, kakšno je bilo življenje v prejšnji državi v primerjavi z današnjim. Učitelj je zapisal, da bi šola oz. razred v sklopu te teme lahko navezal stik z domom starejših občanov, kjer bi pouk združili z druženjem in pogovorom ali delavnicami na to temo.
Dva učitelja sta zapisala, da bi v obravnavo teme vključila medpredmetno povezovanje, in sicer je eden izmed učiteljev predlagal povezovanje z glasbeno in likovno umetnostjo ter s slovenščino. Drug učitelj je zapisal, da bi se razredni učitelj lahko povezal tudi s predmetnim učiteljem zgodovine.
Eden učitelj je odgovoril, da bi na temo osamosvojitve Slovenije učenci lahko sestavili in uprizorili dramsko igro, ki bi jo lahko tudi posneli. Drug učitelj je zapisal, da bi učenci na omenjeno temo lahko pripravili program za razredno prireditev in jo tudi izvedli.
Večina učiteljev je poudarila, da bi obravnava morala biti podprta tudi z razlago učitelja, pogovorom, literaturo, slikovnim in že omenjenim video gradivom. Eden izmed učiteljev je izpostavil, da se mu zdi smiselno učencem prikazati in poudariti enotnost, ki je bila v tistem času prisotna med Slovenci.
70