DRUŽBA V 5. RAZREDU
Graf 21: Grafični prikaz odgovorov učencev na 13. vprašanje anketnega vprašalnika
69 (92 %) učencev je odgovorilo, da se jim snov o državi Sloveniji zdi pomembna.
Mnogi med njimi so zapisali, da se jim snov zdi pomembna zato, ker je po njihovem mnenju dobro vedeti, kaj o državi, v kateri živimo. Izpostavili so, da preko teh vsebin v šoli spoznajo kakšne nove informacije, ki jih prej niso poznali, torej da se naučijo kaj novega o Sloveniji. Trije učenci so zapisali, da se jim snov zdi pomembna že samo zato, ker živijo v Sloveniji. Prav tako so trije učenci zapisali, da je o svoji državi dobro kaj vedeti zato, da znaš drugim, predvsem tujcem, povedati kaj o njej. Štirje učenci so izpostavili, da preko teh vsebin spoznavamo zgodovino Slovenije. Eden izmed njih je zapisal: »Pomembno je, da vemo, da so se naši predniki borili za samostojno državo.«
Drugi pa je zapisal, da se mu zdi pomembno, da nam je mar za našo državo in njeno zgodovino. Dva učenca sta napisala, da mora vsak Slovenec vedeti kaj o Sloveniji. 4 (5 %) učenci na odgovor niso odgovorili, dva (3 %) učenca pa sta odgovorila, da se jima ta snov ne zdi pomembna. Eden je zapisal, da se mu ne zdi zanimiva.
92%
3%
5%
13. Ali se ti snov o državi Sloveniji zdi pomembna?
DA NE ni odgovoril
82 Vprašanje 14
14. Kako bi pouk o tej snovi naredil bolj zanimiv? Zapiši svoje ideje.
Na zadnje vprašanje anketnega vprašalnika je odgovorilo 60 (80 %) učencev. 8 učencev je zapisalo, da se jim pouk zdi že dovolj zanimiv, zato ne bi ničesar spreminjali. Ideje ostalih učencev smo interpretirali v nadaljevanju.
Največ učencev je predlagalo, da bi si učenci v sklopu obravnave omenjene snovi, lahko ogledali kakšne videoposnetke o zgodovini Slovenije. Predvsem so pri video vsebinah izpostavljali proces osamosvojitve in vojno. Mnogi so predlagali ogled dokumentarnih filmov na to temo ali ogled starih filmov iz preteklosti. Eden učenec je odgovoril, da bi si lahko ogledali poučno oddajo. Kar nekaj učencev je zapisalo, da bi v razred lahko povabili predsednika Republike Slovenije. Dva učenca sta predlagala obisk župana.
Učenci so predlagali še, da bi šola lahko organizirala izlete/ekskurzije v različne kraje po Sloveniji. Eden izmed njih je zapisal, da bi si lahko ogledali pomembne državne ustanove. Drugi je predlagal, da bi lahko imeli športni dan, ki bi vključeval razne športne igre, ki bi jih povezali z vsebino.
Trije učenci si bi želeli, da bi izvedeli kaj več o slovenski vojski in vojni za Slovenijo.
Predlagali so obisk kakšnega vojaškega muzeja, obisk vojašnice, ogled vojaških vozil idr. Dva učenca sta predlagala kviz na temo država Slovenija. Eden je podal primer:
»Za vsak izbran odgovor v kvizu bi učenec dvignil majhno slovensko zastavo.« Eden učenec je predlagal, da bi z razredom lahko pripravili predstavo o osamosvojitvi Slovenije. Zapisal je, da bi lahko zaigrali vojno.
Učenci so predlagali še: pisanje spisa na to temo, ogled starih fotografij, pogovor med učenci, pregled knjig in bolj pogosto uporabo zemljevida. Eden učenec je predlagal, da bi na temo država Slovenija lahko izdelali poučno namizno igro, drugi pa je predlagal, da bi učenci lahko izdelali plakate in predstavili različne znamenitosti/lepote Slovenije.
83
10. UGOTOVITVE IN ZAKLJUČKI
V magistrskem delu smo preučevali razvoj slovenske narodne zavesti od njenih začetkov do 80. let 20. stoletja, ki smo jim namenili več pozornosti, saj so se prav v tem obdobju pričeli procesi demokratizacije in liberalizacije Slovenije, ki so leta 1991 pripeljali do samostojne države, Republike Slovenije. Zanimanje za temo nam je prebudilo zavedanje, da mladi v Sloveniji svoji državi in njeni zgodovini ne namenjajo veliko pozornosti. Posledično se mnogi med njimi, ko dopolnijo 18 let, ne udeležujejo volitev, ne poznajo bistvenih dejstev o državi Sloveniji oziroma se v splošnem za državo ne zanimajo. Menimo, da, če bi mladi bolje poznali zgodovino Slovencev, predvsem trud naših prednikov, bi zelo verjetno bolj spoštovali svojo državo oz.
domovino in se zanjo tudi zanimali. Bistveno se nam zdi tudi dejstvo, da je potrebno mlade že od otroštva naprej ozaveščati o tem, da tudi sami sooblikujejo družbo in da bodo v prihodnosti prav oni prispevali k ohranitvi in negovanju demokracije v državi in svetu.
V prvem poglavju smo osvetlili najpomembnejša obdobja in dogodke, ki so vplivali na razvoj slovenske narodne zavesti. Zelo zanimivo je bilo spoznanje, da je bil v vsej zgodovini ključen element, ki je povezoval Slovence, jezik. Kljub stoletni razdrobljenosti Slovencev med dežele in celo različne države je našim prednikom uspelo slovenski jezik postaviti na raven ostalih evropskih jezikov. Spoštovanja vredno se nam zdi, da so mnogi predniki ogrozili ali celo žrtvovali svoja življenja, da imamo Slovenci danes svoj jezik.
Čeprav se na prvi pogled preteklost slovenskega narodna zdi črna, smo spoznali, da so v nekaterih obdobjih Slovenci kot narod napredovali bolj kakor v drugih in da so ovire, ki so pestile naše prednike, le še boj povezale Slovence v boju za suverenost.
Vsako obdobje je na naših tleh pustilo tudi ogromno lepega, zato je prav, da se predvsem mlade v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ob učenju zgodovinskih, državljanskih in domovinskih vsebin opozarja, da je potrebno zgodovinske dogodke opisovati kritično in z različnih zornih kotov.
V nadaljevanju smo raziskovali, kako so Slovenci živeli v Jugoslaviji (SFRJ), največ pozornosti pa smo namenili hudi krizi, ki je prizadela zvezno državo in ki ni bila le gospodarska in politična, pač pa je postajala vse bolj in bolj družbena. Krizo smo raziskovali z več perspektiv. Spoznali smo, da je bil poleg neučinkovitega gospodarskega sistema eden glavnih vzrokov za krizo nerešeno narodno vprašanje v SFRJ. Omejevanju svoboščin se je uprla družba, ki je pričela javno izpostavljati težave sistema in zahtevati demokracijo. Med prvimi so na ulice stopili študentje, ki so se združevali v različnih alternativnih skupinah. Zanimivo je bilo spoznanje, da je podobno kot v preteklosti pobuda za »narodni preporod« prihajala iz kulturnih krogov. Društvo slovenskih pisateljev in Nova revija sta postala nosilca predlogov za slovenski nacionalni progam v 80. letih prejšnjega stoletja.
84
Osupljivo se nam je zdelo tudi, da se brez civilnega gibanja v 80. letih proces osamosvojitve Slovenije v začetku 90. let najverjetneje ne bi odvijal tako, kot se je.
Mladi, ki so se rodili v samostojno Slovenijo in ki niso doživeli osamosvajanja države, so toliko bolj oddaljeni od te problematike in ji tudi zaradi tega najverjetneje ne posvečajo veliko pozornosti. Ravno zaradi tega je izrednega pomena, da so učenci v vzgojno-izobraževalnem procesu deležni sistematičnega in načrtovanega pouka državljanskih in domovinskih vsebin. V magistrski nalogi so nas zanimale omenjene vsebine pri predmetu družba v 5. razredu osnovne šole. Spoznali smo, da so državljanske in domovinske vsebine vpete v praktično vse predlagane vsebine, ki jih zajema Učni načrt za družbo v 5. razredu. Največji poudarek vsebin zasledimo v predlagani vsebini Država Slovenija, poleg tega se učenje državljanstva in domoljubja neposredno povezuje z različnimi predmetnimi področji. V našem primeru predvsem z zgodovinskimi vsebinami v sklopu predmeta družba. Osvetlili smo tudi pojme državljanska in domovinska vzgoja, domoljubje, aktivno državljanstvo in povezovanje vsebin z zgodovino.
Raziskovanje literature je bilo izredno pestro in zanimivo, saj je na voljo zelo veliko tako spletnih virov kot knjižne literature, povezane z raziskovalno temo. Prav zaradi tega smo morali biti pri izbiri literature previdni in natančni, da smo našli in uporabljali verodostojne vire. Zasledili smo, da je o osamosvojitvi Slovenije na spletu dostopnih ogromno resničnih posnetkov, kar je vsekakor prednost pred drugimi zgodovinskimi dogodki, pri katerih v večini nimamo dostopa do tolikšne ponudbe video vsebin.
Omenjene vire lahko pri poučevanju uporabijo tudi učitelji. Nekaj virov smo navedli in analizirali v poglavju Učno gradivo. V slednjem smo predstavili še druge vire, ki so učiteljem lahko v pomoč pri obravnavi vsebin o država Slovenija in njena osamosvojitev. Dodali smo še nekaj predlogov muzejske ponudbe. Osredinili smo se predvsem na vire, ki so dostopni na spletu, saj so ti viri še toliko bolj dobrodošli v času razglašene epidemije koronavirusne bolezni covid-19, ki je pred izziv postavila tudi slovenske učitelje, ki v tem obdobju v veliki meri poučujejo na daljavo. Analiza in predstavitev virov in gradiv je bil naš prvi zastavljeni cilj raziskovanja.
V empiričnem delu smo izvedli anketo z učitelj in učenci 5. razreda. Drugi cilj, ki smo si ga zadali, je bil: Raziskati, kakšno znanje imajo učenci 5. razreda o družboslovni vsebini Država Slovenija in v kolikšni meri poznajo bistvena zgodovinska dejstva o osamosvojitvi Slovenije ter kakšno pomembnost jim pripisujejo. Ugotovili smo, da učenci precej dobro poznajo zgodovinska dejstva, ki smo jih vključili v raziskavo, kar pripisujemo deležu učencev (71 % vseh anketiranih), ki je vsebino o državi Sloveniji že obravnavalo v šoli. Več težav so imeli učenci v delu, v katerem smo preverjali znanje državnih simbolov in pojmov: država, domovina, demokracija in ustava. Največ težav so imeli učenci pri razlaganju pojma ustava. Ker gre za precej težak pojem, smo v poglavju Učne vsebine, predlagali Ustavo v stripu, s katero lahko pojem približamo učencem. Državne simbole so mnogi učenci zamešali s simboli na državni zastavi:
Triglav, morje in reke ter zvezde Celjskih grofov. Slednje so v naslednjem vprašanju v večini znali našteti, vendar so se pojavljali predvsem splošni odgovori, kot npr. gore, zvezde in morje. Večini učencev se zdi obravnavanje teme v šoli zelo pomembno. Zelo
85
dobro se nam zdi, da se večina učencev zaveda te pomembnosti in da prepozna prednosti, ki jih je prinesla osamosvojitev. Učencem se je zdelo pomembno predvsem, da lahko sedaj govorimo svoj jezik, da smo svobodni, da imamo svoje zakone ipd. Ko smo učence povprašali, kako bi pouk o tej temi naredili bolj zanimiv, so v veliki meri predlagali ogled filmov in videoposnetkov. Kot že omenjeno, smo med raziskovanjem naleteli na zares veliko paleto različnih posnetkov, ki jih lahko učitelji uporabijo pri pouku. Učenci so poleg ostalega izpostavili tudi, da bi se jim zdelo zanimivo obiskati kakšen muzej oz. v sklopu vsebine oditi na ekskurzijo po Sloveniji. Zanimivi in premisleka vredni so se nam zdeli tudi naslednji predlogi: obisk predsednika države v razredu oz. šoli, izdelava poučne namizne igre ter pisanje scenarija in izvedba predstave na to temo.
Izvedli smo še anketo z učitelji. V tem delu raziskave smo si postavili tri cilje. Pri prvem smo želeli ugotoviti, s kakšnimi težavami/izzivi se srečujejo učitelji pri obravnavi vsebin o državi Sloveniji in katere primere dobre prakse predlagajo. Pozitivno se nam zdi, da je 14 učiteljev od skupno 35 anketiranih odgovorilo, da pri obravnavi omenjenih vsebin nimajo težav. Pričakovano je precejšen delež učiteljev odgovoril, da jim največjo težavo predstavlja časovna stiska in da je temo učencem težko približati. V nadaljevanju so učitelji navedli kar nekaj predlogov, s katerimi bi lahko vsebine približali učencem. Največ jih je predlagalo obravnavo vsebine v sklopu projektnega in raziskovalnega dela ter v sklopu ekskurzije. V ta namen smo v delo Učna gradiva za učitelje predlagali tudi priročnik, ki jim je lahko v pomoč pri načrtovanju in izvajanju ekskurzij na temo država Slovenija. Poleg ostalih predlogov velja izpostaviti »družinsko anketo«, s katero bi učenci lahko izvedli anketo z domačimi, ki bi z njimi delili svoja občutja in doživljanja ob npr. osamosvojitvi Slovenije, življenju v prejšnji državi itn.
Vendar bi bilo na tej točki nujno potrebno, da učitelj v šoli učencem razloži, da so doživljanja in pričevanja subjektivna in jih zato ne moremo obravnavati kot zgodovinska dejstva, a nam do neke mere vseeno lahko dajo uvid v življenje ljudi v preteklosti. Podobno bi lahko v razred povabili gosta, s katerim bi učenci lahko izvedli intervju.
Učitelje smo povprašali tudi o muzejih, ki ponujajo dejavnosti/razstave na to temo.
Največ učiteljev je predlagalo Muzej novejše zgodovine Slovenije. Ker je v današnjem globalnem svetu bistveno tudi poučevanje medkulturnosti, nas je zanimalo, na kakšne načine učitelji krepijo medkulturnost. Razveseljivo se nam je zdelo, da je veliko učiteljev pri svojem delu fleksibilnih in pri pouku v večini sproti vzgajajo za medkulturnost, ko se pojavi priložnost. Zelo dobro se nam je zdelo, da skoraj tri četrtine učiteljev v šoli učencem dajo priložnost, da v šoli predstavijo svojo kulturo, praznik, jezik itn. Z zadnjim ciljem smo želeli zbrati predloge učiteljev o tem, na kakšen način bi obravnavali temo Osamosvojitev Slovenije. Tudi tukaj so učitelji podali kar nekaj zanimivih idej, najbolj pa so poudarjali predvsem vključitev video vsebin v pouk. Z vsemi zbranimi idejami smo želeli zbrati primere dobre prakse in načine, kako to zahtevno vsebino približati učencem. Zavedamo se, da je bil naš vzorec učiteljev precej majhen in da bi bil večji vzorec tudi bolj reprezentativen. V bodoče bi bilo smiselno razmisliti, na kakšen način pridobiti večje število anketiranih učiteljev.
86
Na podlagi rezultatov obeh anketnih vprašalnikov lahko sklepamo, da vsebine, posredovane pri predmetu družba, pozitivno vplivajo na znanje učencev o državi Sloveniji in njeni osamosvojitvi in kažejo na pomembnost obravnavanja vsebin v šoli.
Učitelji so namreč predznanje učencev o tej temi ocenili kot precej šibko, učenci pa so predvsem v delu poznavanja zgodovinskih dejstev o osamosvojitvi pokazali precej dobro znanje. Prav tako so pripisali visoko pomembnost poznavanju te teme. Rezultati anket pa kažejo tudi na to, da so pojmi demokracija, ustava in domovina za učence težje razumljivi, zato se poraja vprašanje, na kakšen način učencem predstaviti omenjene pojme. Glede pojma ustave smo že predlagali Ustavo v stripu. Vprašanje, ki bi ga bilo smiselno v prihodnosti raziskati, je tudi, zakaj učencem, ko zapustijo osnovnošolsko izobraževanje, upade zanimanje za državo.
87
11. VIRI IN LITERATURA
11.1 Literatura
Barle Lakota, A. in Rustja, E. (2006). Ugotovitve posveta državljanska in domovinska vzgoja? in nastanek zbornika-Kako naprej? V Barle Lakota, A., Rustja, E. in Jug, J.
(ur.), Državljanska in domovinska vzgoja (str. 6–9). Beja d.o.o.
Bezenšek, J. (2006). Za (strpno) razmišljanje o državljanski in/ali domovinski vzgoji ni nikoli prehitro, pa tudi prepozno ne. V Barle Lakota, A., Rustja, E. in Jug, J. (ur.), Državljanska in domovinska vzgoja (str. 164–171). Beja d.o.o.
Bukovnik, A. (2006). Koraki v samostojnost, pregled dogodkov 1980−1992. Mladinska knjiga.
Čepič, Z. in Nećak, D. (1979). Zgodovina Slovencev. Cankarjeva založba.
Čepič, Z. (2015). Bilo je nekoč v Jugoslaviji (1945–91). V Čepič, Z. (ur.), Slovenija v Jugoslaviji. Inštitut za novejšo zgodovino.
Čepič Vogrinčič, M., Justin, J., Klemenčič, E., Kodelja, Z., Sardoč, M., Šimenc, M. in Štrajn, D. (2012). Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji: konceptualni okvir in razvoj kurikulumov (državljanska vzgoja in etika, družba). Pedagoški inštitut.
Flajšman, B. (2020). Ekološko gibanje: Od Krupe do Zelene stranke. V Repe B. in Repovž G. (ur.), Mladina: Rojstvo države 1. del (posebna številka – zgodovina), 68─73.
Gabrič, A. (2006). Politična kriza. V Fisher J. (ur.), Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–
1992 (str. 1148−1151). Inštitut za novejšo zgodovino in Mladinska knjiga.
Gomezel Mikolič, V. (2000). Povezanost narodne in jezikovne zavesti. Jezik in slovstvo, 45(5), 173−186.
Granda, S. (2008). Slovenija: pogled na njeno zgodovino. Urad vlade za komuniciranje.
Granda, S. (2011) Iz jezikovne skupnosti v politični narod. V Ahačič, K.in Testen, P.
(ur.), Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji: v počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja (str. 215–246). Založba ZRC.
Hribar, T. (1995). Slovenci kot nacija. ČZP Enotnost.
Klemenčič, E. in Štremfel, U. (2011). Nacionalna in mednarodna perspektiva izobraževanja za državljanstvo v multikulturni družbi. Založba ZRC. ZRC SAZU.
Kos, J. (1996). Duhovna zgodovina Slovencev. Slovenska matica.
88
Kos, J. (2011). Slovenstvo kot vprašanje istovetnosti in razlike. V Ahačič, K. in Testen, P. (ur.), Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji: v počastitev 500.
obletnice rojstva Primoža Trubarja (str. 29–38). Založba ZRC.
Kostrevc, R. (2006). Državljanska in domovinska vzgoja – občutljiva in pomembna. V Barle Lakota, A., Rustja, E. in Jug, J. (ur.), Državljanska in domovinska vzgoja (str.
144–151). Beja d.o.o.
Marđetko, A., Meško, J. in Špes, T. (2015). Miha spozna, kako je nastala Slovenija.
Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p. v sodelovanju z OŠ dr. Franja Žgeča Dornava.
Meier, V. (1996). Zakaj je razpadla Jugoslavija. Znanstveno in publicistično središče.
Melik, V. (1997). Problemi v razvoju slovenske narodne identitete (do 1941). V Nećak, D. (ur.), Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi čas. (str.
41–52). Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete.
Musek, J. (1997) Psihološke prvine narodne identitete in analiza slovenske samopodobe. V Nećak, D. (ur.), Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi čas. (str. 174–203). Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete.
Nećak, D. (1997). Avstrija, Jugoslavija, Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi čas. V Nećak, D. (ur.), Avstrija, Jugoslavija, Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi čas (str. 19–24). Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Nećak, D. in Repe, B. (2003). Kriza: Svet in Slovenci od prve svetovne vojne do sredine tridesetih let. Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Omerza, I. (2013). JBTZ – Čas poprej in dnevi pozneje. Karantanija.
Pesek, R. (2007). Osamosvojitev Slovenije ali naj postane Republika Slovenija samostojna in neodvisna država? Nova revija.
Pirjevec, J. (1995). Jugoslavija (1918–1992): Nastanek razvoj ter razpad Karađorđevičeve in Titove Jugoslavije. Cankarjeva založba.
Prinčič, J. (1997). Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji. Modrijan.
Prunk, J. (2002) Kratka zgodovina Slovenije. Založba Grad.
Prunk, J. (2006) Državljanska in domovinska vzgoja. V Barle Lakota, A., Rustja, E. in Jug, J. (ur.), Državljanska in domovinska vzgoja (str. 12–17). Beja d.o.o.
Prunk, J. in Ivanič, M. (1996). Osamosvojitev Slovenije: s kratkim orisom slovenske zgodovine. Založba Grad.
Repe, B. (2002). Jutri je nov dan. Slovenci in razpad Jugoslavije. Modrijan.
Repe, B. (2009). Zakaj so Slovenci vstopili v Jugoslavijo in zakaj so iz nje odšli. V B.
Balkovec (ur.), Jugoslavija v času. Devetdeset let od nastanka prve jugoslovanske države (str. 21–46). Znanstvena založba Filozofske fakultete.
89
Repe, B. in Kerec, D. (2017). Slovenija, moja dežela: družbena revolucija v osemdesetih letih. Cankarjeva založba.
Simoniti, V. (2001). Slovenci v državnih okvirih dvajsetega stoletja. V Jančar, D. in Vodopivec, P. (ur.), Slovenci v XX. Stoletju: simpozij (str. 41–53). Slovenska matica.
Trstenjak, A. (1991). Misli o slovenskem človeku. Založništvo slovenske knjige.
Vodopivec, P. (2006). Zgodovina je imanentno državljanski predmet. V Barle Lakota, A., Rustja, E. in Jug, J. (ur.), Državljanska in domovinska vzgoja (str. 38–47). Beja d.o.o.
Vodopivec, P. (2007). Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Modrijan.
11.2 Spletni viri
Čeč, D. (2018). Tabori na Slovenskem in družbene razmere v šestdesetih letih 19.
stoletja. Zgodovina v šoli, 26(2), 3−22. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C7SOL5N4/a9e3dcc5-3520-4356-b1b4-2eab5e194310/PDF (pridobljeno 15. 7. 2020) Čeh Steger, J. (2019. Cankar, Ivan. V Vide Ogrin, P. (ur.). Novi Slovenski biografski leksikon. Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi155071/ (pridobljeno 15. 11.
2020).
Čekada Zorn, Š. (2014). Vloga učitelja pri praznovanju državnih praznikov. Aktivno državljanstvo in domovina. Zakaj in kako praznovati v šoli? V Prebilič, V. (ur.). Priročnik za učitelje osnovnih šol (str. 13–14). Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
https://www.zrss.si/pdf/ADD-zakaj-in-kako-praznovati-v-soli.pdf (pridobljeno 20. 8.
2020).
Čepič, Z. (ur.). (2010). Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988. Inštitut za novejšo zgodovino. http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:15562 (pridobljeno 4. 6. 2020)
Čepić Rihar, M. (2002). Priprava, sprejem in pomen protokola med SFRJ in Svetim sedežem. V Fischer, J. (ur.), Prispevki za novejšo zgodovino, 3, 75–90.
https://www.sistory.si/11686/1725#downloads (pridobljeno 10. 6. 2020)
Emka.si. (b.d.). Miha spozna, kako je nastala Slovenija.
https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/miha-spozna-kako-je-nastala-slovenija-1938338-pr (pridobljeno 10. 10. 2020).
Gabrič, A. (2008). Pot v demokracijo samostojnost. V. Prebilič, V. in Guštin, D.
(ur.), Osamosvojitev Slovenije: priročnik za učitelje osnovnih in srednjih šol (str.
90 11−54). Zavod republike Slovenije za šolstvo.
https://www.zrss.si/projektiess/gradiva/add/Priro%C4%8Dnik_Osamosvojitev_Sloveni je.pdf (pridobljeno 3. 4. 2020)
Gašparič, J. (2015). 25 let samostojnosti. Republika Slovenija. Urad Republike Slovenije za komuniciranje. http://www.slovenija25.si/cutim-25/pregled/koraki-do-republike/v-prvi-jugoslaviji/index.html (pridobljeno 12. 5. 2020)
Gril, A. in Videčnik, A. (2011). Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli.
Pedagoški inštitut. https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-078-2.pdf (pridobljeno 4. 10.
2020)
Haček, M. (2013). Aktivno državljanstvo in domovina. Vloga, pomen in razumevanje
Haček, M. (2013). Aktivno državljanstvo in domovina. Vloga, pomen in razumevanje