DRUŽBA V 5. RAZREDU
6.3 Učno gradivo
6.3.2 Dodatno gradivo in viri ter ponudbe muzejev
Poiskali, predstavili in analizirali smo nekaj gradiv/virov, s katerimi lahko učitelji 5.
razreda bodisi popestrijo poučevanje vsebin o Državi Sloveniji in njeni osamosvojitvi bodisi so jim predlagani viri v pomoč pri načrtovanju učnih ur, posredovanju vsebin, diferenciaciji, individualizaciji ipd. Z nekaterimi viri, ki smo jih predlagali, lahko učitelji poglobijo svoje znanje o vsebinah, učnih metodah in oblikah, pridobijo kakšno novo idejo ali primer dobre prakse ter širijo svoj profesionalni in osebnostni razvoj. Namen predstavljenih virov je učiteljem ponuditi paleto možnosti, ki jih lahko uporabijo pri svojem poučevanju in s katerimi lahko učencem približajo vsebine o Državi Sloveniji in njeni osamosvojitvi pri predmetu družba v 5. razredu osnovne šole.
Analizirali smo še ponudbe muzejev. Poleg ogledov in razstav muzeji ponujajo vrsto dejavnosti in gradiv za učence, tako v muzeju kot na spletu.
48
6.3.2.1 Slikanica: Miha spozna, kako je nastala Slovenija
Slika 20: Slikanica z naslovom Miha spozna, kako je nastala Slovenija (vir: galarna.si)
Je poučna slikanica za otroke, ki je nastala v sodelovanju z Osnovno šolo doktorja Franja Žgeča Dornava. Avtorici knjige in ilustracij sta Jana Meško in Tajda Špes (takrat devetošolki), ki sta besedilo zapisali skupaj s profesorjem zgodovine in geografije Alešom Marađetkom. Knjiga je del zbirke, v kateri so izšle še druge poučne slikanice: Miha spozna, kako je potekala vojna za Slovenijo in Miha spozna Evropsko unijo. Slednja je izšla tudi v angleškem jeziku (Emka.si, b. d.).
Glavni junak zgodbe je Miha, ki raziskuje dedkovo podstrešje in medtem naleti na stare dedkove reči (rdeča ruta, kapa z rdečo zvezdo, dinarji, knjige idr.) V nadaljevanju dedek Mihi pove zgodbo o Sloveniji, in sicer pod katero državo je spadala Slovenija, preden se je osamosvojila, kakšno je bilo življenje v tej državi, razloži proces osamosvojitve Slovenije itn. Pripoved je skozi celotno slikanico podprta z ilustracijami, poleg tega pa posreduje realna zgodovinska dejstva. Ravno zaradi tega jo učitelji lahko uporabijo pri svojem poučevanju. Na koncu slikanice so tudi slovarček, v katerem so razložene nekatere učencem neznane ali težje razumljive besede in besedne zveze (npr. ustava, plebiscit, ZKJ …), in naloge, ki jih učitelji lahko uporabijo kot preverjanje ali utrjevanje znanja o vsebini. Slikanico bi v 5. razredu lahko prebrali kot uvodno motivacijo v učno snov o državi Sloveniji, ob državnem prazniku ali pa v fazi utrjevanja/ponavljanja učne snovi.
6.3.2.2 Spletna portala: 20 in 25 let samostojnosti. Republika Slovenija
Spletno stran 20 let samostojnosti1 sta pripravila Urad RS za komuniciranje in Ministrstvo za kulturo. Nastala je v času obeleževanja 20. letnice samostojnosti Slovenije (23. december 2010–23. december 2011). Spletno stran sicer ne posodabljajo več, vendar so vse vsebine še vedno na voljo za ogled. Namenjene so različnim generacijam in vključujejo prispevke različnih zgodovinarjev in politikov, kvize, video vsebine idr. (20. let samostojnosti, Republika Slovenija, 2010). Za nas je bil zanimiv predvsem zavihek Za mlajše, v katerem najdemo vsebine, primerne tudi za učence 5. razreda osnovne šole. Poleg besedila, podprtega s slikovnim gradivom, skozi katerega je na kratko predstavljena zgodovina Slovenije, državni simboli, naravna dediščina, kultura ter hrana in pijača, med vsebinami najdemo tudi video vsebine. Spletna stran je primerna tudi za učitelje, in sicer lahko preko nje obnovijo in/ali poglobijo svoje znanje, podprejo svojo razlago s slikovnim in video gradivom,
1 Dostopno na: http://www.dvajset.si/.
49
objavljenim na strani, najdejo kakšno zanimivost ali pa učencem spletno stran predlagajo kot vir za samostojno raziskovanje. V sklopu spletne strani je bila objavljena tudi knjižica s kronološkimi in zgodovinskimi podatki o Sloveniji v obdobju 1991–2011, z naslovom 20. let samostojnosti: Republika Slovenija, ki je prav tako dostopna na portalu. Avtorji zgodovinskih vsebin so priznani slovenski zgodovinarji, zato so vsebine kakovostne in primerne za uporabo v vzgojno-izobraževalne namene.
Spletna stran 25. let samostojnosti2 je v veliki meri podobna tisti, ki je bila ustvarjena ob obeležju 20. letnice samostojnosti Slovenije. Izpostaviti velja predvsem zavihek Simboli Slovenstva, v katerem so predstavljeni državni in drugi simboli Slovenije (npr.
Aljažev stolp, Lipicanec, Človeška ribica, Knežji kamen, Planica itn.). V zavihku je objavljena tudi povezava do publikacije Slovenski simboli, v kateri so predstavljeni državni simboli: grb, zastava, himna in sinergija simbolov v povezavi z Evropsko unijo.
V publikaciji so poleg same predstavitve simbolov vključene še druge zanimive informacije, npr. kako mora biti izobešena zastava, ob katerih državnih praznikih jo izobešam, kje se uporablja grb itn. Oba portala bi v 5. razredu lahko uporabili kot primeren in kakovosten vir za samostojno raziskovanje učencev (sodelovalno učenje, projektno delo, skupinsko delo itn.).
6.3.2.3 Spletni portal RTV SLO: 30. let države Slovenije
Na portalu3 lahko dostopamo do vrste različnih videoposnetkov, ki so nastali v času procesa osamosvojitve Slovenije. Slednje najdemo pod zavihkoma Koščki sestavljanke in Iz arhiva. Na portalu si lahko ogledamo tudi aktualne intervjuje, komentarje ipd. z osebami, ki so neposredno sodelovale v procesih demokratizacije in osamosvajanja Slovenije. Izpostaviti velja predvsem spletni časovni trak z naslovom Nastajanje države, ki je lahko kakovosten pripomoček pri obravnavanju vsebin o Državi Sloveniji in njeni osamosvojitvi. V zavihku 25 let lahko dostopamo do portala, ki ga je RTV ustvarila v času praznovanja 25-letnice samostojne Slovenije.
6.3.2.4 Projekt: Aktivno državljanstvo in domovina
Gre za projekt,4 ki je bil izveden pod okriljem Zavoda RS za šolstvo (ZRSS) in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in sicer med 15. februarjem 2013 in 31.
avgustom 2014. Vsebine so še vedno dostopne na spletni strani ZRSS. Cilj projekta je bil oblikovati strokovne podlage, razviti modele in izvajati aktivnosti, s katerimi bi pri mladih krepili domoljubje in aktivno državljanstvo ter tudi pri ostalih udeležencih, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni sistem (predvsem učitelji) in ki lahko doprinesejo k učinkovitejšemu vključevanju državljanov v družbo (Zavod RS za šolstvo, b. d.).
V sklopu projekta so bile izdane številne strokovne publikacije, priročniki in druga strokovna literatura, namenjena učiteljem in učencem osnovnih in srednjih šol. Na
2 Dostopno na: http://www.slovenija25.si/.
3 Dostopno na: https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let.
4 Dostopno na: https://www.zrss.si/projektiess/default.asp?pr=12.
50
spletni strani so še vedno objavljeni tudi izročki predavanj, povezave do mednarodnih konferenc, rezultati literarnega natečaja Moja rodna domovina, učni listi za učence itn.
Za učitelje 5. razreda so primerni predvsem naslednji priročniki oz. publikacije:
Osamosvojitev Slovenije, Zbornik prispevkov, Priročnik za strokovne ekskurzije po Slovenji, Aktivno državljanstvo in domovina – Zakaj in kako praznovati v šoli?
Izpostaviti velja tudi publikacijo z naslovom Domovinska vzgoja na valovih šolske dejavnosti v OŠ Savsko naselje,5 v kateri so zbrane vse dejavnosti in aktivnosti, s katerimi omenjena šola uresničuje cilje domovinske vzgoje.
Slika 21: Primer vaje iz priročnika Zakaj in kako praznovati v šoli (vir: zrss.si)
Priročnik Zakaj in kako praznovati v šoli6 vključuje nekaj strokovnih prispevkov, v katerih so teme razprave vloga in pomen praznovanja v šoli, vloga učiteljev pri praznovanju v šoli in načini ter razlogi praznovanja posameznega državnega praznika (dan samostojnosti in enotnosti, Prešernov dan in dan državnosti). Za vsak praznik je v priročniku zapisanih nekaj osnovnih informacij o prazniku, predstavljeno je tudi zgodovinsko ozadje praznika in smernice za praznovanje posameznega praznika v šoli. V nadaljevanju je za vsak praznik priložen primer učne priprave za učence 4.–9. razreda (z vzgojno-izobraževalnimi cilji) in vaje oz. učni listi, ki jih učitelji lahko uporabijo za preverjanje ali utrjevanje znanja. Učni listi vključujejo pester nabor nalog (križanke, rebusi, premetanke, didaktične in ustvarjalne igre …), ki so v veliki meri podprte s slikovnim gradivom.
5Dostopno na:
https://www.zrss.si/projektiess/gradiva/add/Domovinska_vzgoja_na_valovih_%C5%A1olskih_dejavnosti_%C5%A0enica_Pavleti
%C4%8D.pdf.
6Dostopno na: https://www.zrss.si/pdf/ADD-zakaj-in-kako-praznovati-v-soli.pdf.
51
Slika 22: Uvodni del učne priprave za strokovno ekskurzijo na ekskurzije in tema domoljubja. Tako je tudi pri predmetu družba ekskurzija opredeljena v didaktičnih priporočilih za uresničevanje ciljev vsebinskega sklopa Ljudje v prostoru.
V nadaljevanju priročnika so Primeri domoljubnih ekskurzij, in sicer primeri učnih priprav. Navedenih je kar 10 primerov za ekskurzije v različne kraje po Sloveniji.
Primeri vključujejo: vsebinsko utemeljitev, pripravo učencev na ekskurzijo, zemljevid poti, prilagodljiv časovni obseg izvedbe in časovnico, dodatne predloge za izvedbo, predviden čas za malico oz. počitek, primeri zajemajo različna vsebinska področja (zgodovina, dediščina, znanost …), dodani so tudi kontakti ter naslovi različnih muzejev in ustanov. Dobra stran priročnika je tudi ta, da je namenjen vsem starostnim skupinam učencev in dijakov, saj se zahtevnost vsebin lahko prilagaja. Slednje pa od posameznega učitelja zahteva nekoliko več fleksibilnosti, a mu po drugi strani daje neko mero avtonomnosti pri izvedbi ekskurzije.
6.3.2.5 Projekt: Ustava v stripu
Slika 23: Ustava v stripu, str. 9 (vir:
dz-rs.si)
Gre za skupni projekt Državnega zbora RS in Ustavnega sodišča ob 20.
obletnici sprejetja Ustave RS, decembra 2011 (dopolnjeno in popravljeno 2014, 2016 in 2017). Ustava v stripu8 je nastala najprej v elektronski verziji, leta 2017 pa še v knjižni
52
obliki. Glavna junaka stripa sta Miha in Maja, ki se sprehodita čez več kot 60 členov ustave (vseh členov je 176). Strip je ilustriral Zoran Smiljanić, člene prve spletne različice pa sta izbrala dr. Miro Cerar in dr. Erik Kerševan. Ustava v stripu je dostopna v elektronski obliki na spletnem portalu Državnega zbora in Ustavnega sodišča.
Nastala je v okviru projekta Aktivno državljanstvo, in sicer so jo leta 2019 prejeli vsi takratni sedmošolci. Stalna razstava Ustave v stripu pa je v stavbi Državnega zbora RS na Šubičevi ulici v Ljubljani (Spletni portal Državnega zbora, 2015). Ustavo v stripu lahko uporabijo tudi učitelji v 5. razredu osnovne šole, predvsem ob razlagi pojma ustava, ki je del vsebine Država Slovenija. Strip na poučen in zabaven način predstavi člene ustave in je dober pripomoček pri razumevanju demokracije in aktivnega državljanstva. Dobra stran ustave v stripu je tudi ta, da sta jezik in besedilo prilagojena razumevanju otrok ter mladostnikov.
6.3.2.6 Oddaja in spletni portal: Infodrom
Infodrom je informativna oddaja za mlade na RTV Slovenija, v kateri mladi skupaj z ustvarjalci raziskujejo in poročajo o različnih družbenih, političnih, znanstvenih, tehnoloških in naravoslovnih temah (MMC RTV, 2013). Vse vsebine so dostopne tudi na spletnem portalu Otroški program pod zavihkom Infodrom, in sicer gre za arhiv oddaj in prispevkov (video posnetki, slikovno gradivo in pisano besedilo). Dobra stran spletnega portala je, da so vsebine dostopne vsem, da si vse oddaje in prispevke lahko pogledamo za nazaj ter da se stran dnevno osvežuje in dopolnjuje z novimi prispevki.
Video vsebine, ki se nanašajo na pretekla obdobja, vključujejo resnične stare posnetke (npr. posnetek volitev leta 1990). Preko njih lahko učenci dobijo vpogled v življenje ljudi v preteklosti. Na temo Država Slovenija in njena osamosvojitev smo našli naslednje video prispevke:
- Majniška deklaracija,9 - Dan suverenosti,10
- 26. december, dan samostojnosti in enotnosti,11 - 25 let samostojne in neodvisne Slovenije,12
- Plebiscit o slovenski samostojnosti,13
- Ko smo v Sloveniji prvič volili več strank,14
- Kaj dela predsednik države in kako potekajo predsedniške volitve,15 - Parlament,16
53
6.3.2.7 MMC RTV Slovenije: dokumentarni filmi in oddaje
Poleg otroškega programa oz. oddaje Infodrom MMC RTV Slovenija ponuja tudi obsežen spekter dokumentarnih filmov, ki so prav tako dostopni na portalu. Pri obravnavi vsebine Država Slovenija in njena osamosvojitev bi si z učenci v 5. razredu lahko ogledali npr. filma Vojna za Slovenijo18 in Domovina in država.19 Delo bi lahko potekalo tako, da bi učence najprej pripravili na ogled filma. Ker so dokumentarni filmi nekoliko bolj zahtevni za razumevanje, bi si v 5. razredu film lahko ogledali po delih, in sicer bi po vsakem delu filma z učenci npr. razložili neznane pojme/besede, osvetlili nekatere dogodke iz preteklosti oz. bi po vsakem delu učenci imeli možnost za vprašanja. Učitelj bi lahko že vnaprej pripravil krajši učni list z bistvenimi podatki, predvsem tistimi, ki so del učne snovi, in ga bi učenci lahko izpolnjevali že med gledanjem filma. Na koncu bi učitelj z učenci pregledal rešitve učnega lista.
6.3.2.8 Muzej novejše zgodovine Slovenije
Muzej ima svoj spletni portal,20 ki poleg informacij vključuje vrsto e-gradiv in virtualnih vsebin. Zanimal nas je predvsem zavihek Izobraževanje, ki je namenjen različnim generacijam oz. skupinam. V muzeju namreč v sklopu njihovega izobraževalnega programa organizirajo razne dogodke, učne ure, delavnice, vodstva itn. Pod zavihkom Osnovne šole so predstavljena gradiva in dejavnosti za osnovnošolske učence, in sicer po triadah. Dobra stran omenjenih programov je, da se povezujejo s cilji učnih načrtov, da so v program vključene tako stalne kot začasne razstave in da muzej poleg vodstva za učence ponuja različne tematske delavnice in učne ure za učence.
Na temo Država Slovenija in njena osamosvojitev se neposredno navezujejo naslednje dejavnosti, ki so hkrati prilagojene starostnim skupinam učencev 2. triade:
1. Vodstvo za učence 2. triade po stalni razstavi Slovenci v 20. stoletju, ki vključuje delovne liste in anekdote iz življenja v 20. stoletju.
Cilji omenjene dejavnosti:
- poznavanje temeljnih obdobij iz slovenske zgodovine 20. stoletja,
- spoznavanje slovenske kulturne dediščine in razvijanje zavesti o narodni identiteti in državni pripadnosti,
- krepitev orientacije v času (Muzej novejše zgodovine Slovenije, b. d.).
2. Učna ura: Spoznavanje države Republika Slovenija.
Cilji dejavnosti:
- poznavanje državnih simbolov,
18Dostopno na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-informativni-program/174413049.
19Dostopno na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174483223.
20Dostopno na: https://www.muzej-nz.si/si/.
54
- spoznavanje organiziranosti slovenske države,
- spoznavanje različnosti prebivalstva v Sloveniji (narodne manjšine, priseljenci),
- spoznavanje osnovnih dejstev o Slovencih v zamejstvu, o slovenskih, izseljencih in zdomcih,
- spoznavanje organiziranosti EU (Muzej novejše zgodovine Slovenije, b. d.).
3. Občasna razstava Plebiscit 1990.
Ostale dejavnosti in učne ure se na vsebino Država Slovenija navezujejo posredno ali pa se teme posameznih aktivnosti spreminjajo. Vsebine lahko najdemo tudi v zavihku Zbirke, in sicer lahko izbiramo med ogledom digitalnih zbirk in znamenitih predmetov.
V času omejitev zaradi koronavirusne bolezni covid-19 je muzej še razširil svoje spletne vsebine za šolarje. Vsebine na spletnem portalu ves čas posodabljajo in osvežujejo. Trenutno urejajo tudi možnost virtualnega sprehoda skozi stalno razstavo Slovenci v 20. stoletju. Muzej ponuja tudi izobraževanje za učitelje, in sicer se slednji lahko vključijo v raziskovanje in razvoj pedagoških programov v muzeju.
6.3.2.9 Park vojaške zgodovine Pivka
Poleg ostalih razstav je v muzeju stalna razstava Pot v samostojnost, ki prikazuje proces osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991. Muzej ponuja vodene oglede za učence in pedagoške delavce ter različne pedagoške programe za šole in vrtce. Učenci si lahko ogledajo tudi zbirko različnih vojaških vozil, podmornico in letala, ki so jih uporabljali predvsem vojaki JLA. Muzej ima tudi svoj spletni portal.21
6.3.2.10 Vojaški muzej Slovenske vojske
Muzej se nahaja v kadetnici v Mariboru, kjer so na ogled tri stalne razstave, med njimi tudi razstava Vojna za samostojno Slovenijo 1991. V muzeju si učenci lahko ogledajo različne zbirke: orožja, vojaške opreme, zemljevidov, slik, letalstva, fotografij, pečatov, činov, oklepnih vozil ipd. Izvajajo tudi pedagoško dejavnost, in sicer v sklopu vodenih ogledov. Muzej ima tudi svoj portal, ki lahko učiteljem služi kot vir fotografij in literature.22
Se nam pa pri vojaških muzejih, ki ponujajo vsebine za otroke, poraja vprašanje, v kolikšni meri so tovrstne dejavnosti in razstave sploh primerne za učence. Če izhajamo iz vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki med drugim predvidevajo vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti, otrokovih in človeških pravic ter svoboščin idr., bi lahko rekli, da sta obisk omenjenih muzejev in vodenje mladih na ogled orožja v
21Dostopno na: https://www.parkvojaskezgodovine.si/.
22Dostopno na: https://www.vojaskimuzej.si/main.aspx.
55
nasprotju s cilji vzgoje in izobraževanja. Na tej točki bi izpostavili še slikanico Bikec Ferdinand, avtorja Munroja Leafa, ki je prvič izšla leta 1936. Gre za slikanico z miroljubno vsebino, ki jo lahko pri svojem poučevanju uporabijo tudi učitelji v osnovni šoli. Slikanica je samo eden izmed načinov, preko katerih lahko učitelji učence vzgajajo za strpnost, namesto za nestrpnost, ki jo na nek način privzgajajo vojaški muzeji.