• Rezultati Niso Bili Najdeni

ANALIZA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV

Evalvacija priročnikov za strokovne delavce

Evalvacija priročnikov je bila izvedena s pomočjo vprašalnika, ki ga je rešila vzgojiteljica ob koncu treninga. V nadaljevanju bodo predstavljeni rezultati.

Vzgojiteljico je priročnik spodbudil, da je matematiko v večji meri vključevala v vsakodnevne dejavnosti, medtem ko jo je delno spodbudil k temu, da je v načrtovanje vključila del vsebin s področja matematike ter da je pri načrtovanju matematiko v večji meri povezovala z ostalimi področji kurikula. Priročnik je vzgojiteljico spodbudil, da je oblikovala več konkretnega materiala s področja matematike ter učno okolje obogatila z matematičnimi vsebinami. Spodnja tabela prikazuje, v kolikšni meri je vzgojiteljica z otroki izvajala dejavnosti, zapisane v priročniku.

Tabela 08: Izvajanje dejavnosti s priročnika

PODROČJE NIKOLI ENKRAT VEČKRAT

Gibalne igre X

Dejavnosti v jutranjem krogu

X Igre za pare in

manjše skupine

X

Evalvacija priročnikov za starše

Evalvacija priročnikov je bila izvedena s pomočjo vprašalnikov, ki so jih starši rešili ob koncu treninga. Vprašalnik so rešili vsi starši. V nadaljevanju bodo predstavljeni rezultati.

Starš A se po prebranem priročniku bolj zaveda pomembnosti razvoja matematičnih sposobnosti, veščin in znanj pri otroku, priročnik ga spodbudil, da jim je namenil več pozornosti ter v pogovoru z otrokom uporablja več matematičnih izrazov. Prav tako je starša A priročnik spodbudil, da je matematiko vključeval v vsakodnevne dejavnosti ter otroka v večji meri vključeval v vsakodnevna opravila. Spodnja tabela prikazuje, v kolikšni meri je starš A z otrokom izvajal dejavnosti, zapisane v priročniku.

54 Tabela 09: Izvajanje dejavnosti s priročnika (starš A)

Področje NIKOLI ENKRAT VEČKRAT

V trgovini X

Starš B se po prebranem priročniku bolj zaveda pomembnosti razvoja matematičnih sposobnosti, veščin in znanj pri otroku, priročnik ga je spodbudil, da jim je namenil več pozornosti. V pogovoru z otrokom delno uporablja več matematičnih izrazov. Starša B je priročnik spodbudil, da je matematiko vključeval v vsakodnevne dejavnosti ter otroka v večji meri vključeval v vsakodnevna opravila. Spodnja tabela prikazuje, v kolikšni meri je starš B z otrokom izvajal dejavnosti, zapisane v priročniku.

Tabela 10: Izvajanje dejavnosti s priročnika (starš B)

Področje NIKOLI ENKRAT VEČKRAT

V trgovini X

Starš C se po prebranem priročniku bolj zaveda pomembnosti razvoja matematičnih sposobnosti, veščin in znanj pri otroku, priročnik ga je spodbudil, da jim je namenil več pozornosti. V pogovoru z otrokom delno uporablja več matematičnih izrazov. Starša C je priročnik spodbudil, da je matematiko vključeval v vsakodnevne dejavnosti ter otroka v večji meri vključeval v vsakodnevna opravila. Spodnja tabela prikazuje, v kolikšni meri je starš B z otrokom izvajal dejavnosti, zapisane v priročniku.

Tabela 11: Izvajanje dejavnosti s priročnika (starš C)

Področje NIKOLI ENKRAT VEČKRAT

V trgovini X

55 Primerjava rezultatov pred in po treningu

Test zgodnjih matematičnih sposobnosti

Tabela 12: Primerjava rezultatov Testa zgodnjih matematičnih sposobnosti pred in po izvajanju treninga

Podtest Točke

Otrok A Otrok B Otrok C pred po pred po pred po

Pojem primerjanja 3/5 5/5 3/5 5/5 1/5 5/5

Klasifikacija 4/5 4/5 3/5 4/5 4/5 5/5

Korespondenca 4/5 3/5 1/5 4/5 1/5 3/5

Seriacija 1/5 5/5 2/5 3/5 2/5 2/5

Štetje 0/5 1/5 0/5 1/5 0/5 1/5

Strukturirano štetje 0/5 1/5 1/5 1/5 0/5 1/5

Štetje s končnim rezultatom

0/5 1/5 1/5 1/5 0/5 1/5

Pojem števila 0/5 4/5 1/5 4/5 0/5 5

Točke skupaj 12/40 24/40 11/40 23 8/40 23/40

Skor sposobnosti 44 58 42 58 37 58

Raven otrokovega dosežka

E D D C E C

Legenda:

C raven otrokovega dosežka: dosežek se uvršča med 25 % otrok, ki dosegajo rezultat rahlo pod povprečjem.

E raven otrokovega dosežka: dosežek se uvršča med 10 % otrok, ki so na testu dosegli najnižji rezultat.

D raven otrokovega dosežka: dosežek se uvršča med 15 % otrok, ki so dosegli rezultat pod povprečjem.

56

Graf 01: Primerjava rezultatov Testa zgodnjih matematičnih sposobnosti pred in po izvajanju treninga

Otrok A je na Testu zgodnjih matematičnih sposobnosti pred treningom skupno dosegel 12 točk, kar ga je glede na norme uvrščalo med 10 % otrok, ki so na testu dosegli najnižji rezultat.

Po treningu je skupno dosegel 24 točk, kar ga je glede na norme uvrščalo med 15 % otrok, ki so dosegli rezultat pod povprečjem. Na področju matematičnih pojmov je pred izvedbo treninga dosegel 3 točke, po izvedbi treninga pa vseh 5 točk. Na področju predštevilskih vsebin je pri sklopu klasifikacija pred treningom dosegel 4 točke, pri sklopu seriacija pa 1 točko, medtem ko je po treningu pri sklopu klasifikacija dosegel 4 točke, pri sklopu seriacija pa 5 točk. Pri sklopu prirejanja je pred treningom dosegel 4 točke, po treningu pa 3 točke. Na področju štetja pred treningom ni dosegel točk, po treningu pa je dosegel eno točko. Prav tako pred treningom ni dosegel točk na področju strukturiranega štetja, štetja s končnim rezultatom in pojma števila, po treningu pa je na področjih strukturiranega štetja in štetja s končnim številom dosegel 1 točko, medtem ko je na področju pojma števila po treningu dosegel 4 točke.

Otrok B je na Testu zgodnjih matematičnih sposobnosti pred treningom skupno dosegel 11 točk, kar ga je glede na norme uvrščalo med 15 % otrok, ki so dosegli rezultat pod povprečjem.

Po treningu je skupno dosegel 23 točk, kar ga je glede na norme uvrščalo med 25 % otrok, ki dosegajo rezultat rahlo pod povprečjem. Na področju matematičnih pojmov je pred izvedbo treninga dosegel 3 točke, po izvedbi treninga pa vseh 5 točk. Na področju predštevilskih vsebin je pri sklopu klasifikacija pred treningom dosegel 3 točke, pri sklopu seriacija pa 2 točki, medtem ko je po treningu pri sklopu klasifikacija dosegel 4 točke, pri sklopu seriacija pa 3 točke. Pri sklopu prirejanja je pred treningom dosegel 1 točko, po treningu pa 4 točke. Na področju štetja pred treningom ni dosegel točk, po treningu pa je dosegel 1 točko. Na področju strukturiranega štetja je pred treningom dosegel 1 točko, prav tako je eno točko pred treningom dosegel pri štetju s končnim rezultatom in pojmom števila, po treningu je na področjih strukturiranega štetja in štetja s končnim številom dosegel enako število točk kot pred treningom, medtem ko je na področju pojma števila po treningu dosegel 4 točke.

0