Opis vzorca
V raziskavo smo vključili tri otroke, dve deklici in enega dečka, vzorec je bil izbran namensko ob sodelovanju z vzgojiteljico. Otroci so bili izbrani glede na razvitost občutka za števila in količine ter zgodnjih aritmetičnih sposobnosti in spretnosti. Izbrani so bili otroci, ki so v skupini manj uspešni pri dejavnostih, ki od njih zahtevajo sposobnosti, veščine in znanja klasifikacije, seriacije, urejanja, štetja, ocene velikosti, primerjave količin, prepoznavanja števil in njihovega vrstnega reda, in nalogah, ki od njih zahtevajo razumevanje matematičnih pojmov, ter reševanju življenjskih matematičnih problemov. Otroci so bili stari med 5 in 6 let, vsi otroci so rojeni leta 2014 ter obiskujejo isto skupino vrtca, v letu 2020 se bodo vpisali v 1. razred osnovne šole.
Merski instrumenti
V raziskavi sta bila uporabljena dva preizkusa ter dva anketna vprašalnika.
Test zgodnjih matematičnih sposobnosti iz leta 1994, avtorjev B. A. M. van de Rijt, J. E. H.
van Luit in A. H. Pennings, je standardiziran test za populacijo nizozemskih otrok, starih med 4 in 7,5 let (van Luit in van de Rijt, 2013). Test preverja otrokove zgodnje matematične kompetence, sestavljen je iz dveh delov (del A in del B), kar omogoča sledenje otrokovemu napredku (van de Rijt idr., 1999). Cronbachov koeficient zanesljivosti je 0,90. Test lahko uporabljajo učitelji, pedagogi in psihologi, izvaja se individualno ter ni časovno omejen, čas izvajanja se giblje med 25 in 30 minutami (van Luit in van de Rijt, 2013). Oba dela testa sta sestavljena iz sedmih vsebinski sklopov: koncept primerjanja, klasifikacija, korespondenca, seriacija, štetje, strukturirano štetje, štetje s končnim rezultatom in obvladovanje pojma števila, pri vsakem sklopu je maksimalno število doseženih točk 5 (van de Rijt idr., 1999). Vsak sklop je sestavljen iz petih nalog, treh različnih vrst (verbalno predstavljene naloge, odgovorne naloge in manipulativne naloge), ki so bile sestavljene na podlagi ugotovitev s področja zgodnjega razvoja matematičnih sposobnosti ter poučevanja matematičnih. Test uporabljajo raziskovalci po vsem svetu, o čemer priča tudi dejstvo, da je bil uporabljen v znanstvene in praktične namene v več kot dvajsetih državah (van de Rijt in van Luit, 2013), med njimi tudi v Sloveniji, in sicer v raziskavi avtoric C. Aubrey, S. Tancig, M. Magajna in M. Kavkler, ki je bila objavljena leta 2000. Za uporabo Testa zgodnjih matematičnih sposobnosti smo pridobili dovoljenje avtorja J.
E. H. van Luita, uporabili smo slovenski prevod testa, ki je bil leta 1994 preveden v namen slovenske raziskave avtoric C. Aubrey, S. Tancig, M. Magajna in M. Kavkler.
Preizkus za preverjanje aritmetičnih sposobnosti, znanj in veščin (priloga 3), ki smo ga oblikovali v namen uporabe v magistrskem delu, se izvaja individualno, zajema naloge objektivnega tipa in preverja otrokove aritmetične sposobnosti, znanja in veščine z nalogami iz petih različnih področij. Sestavljen je iz petih vsebinskih sklopov: predštevilske vsebine, proceduralno znanje štetja, konceptualno znanje štetja, reševanje življenjskih problemov in ocena velikosti. Sklop predštevilske vsebine je sestavljen iz seriacije in klasifikacije, pri seriaciji je maksimalno število doseženih točk 4, kakor tudi pri oceni velikosti. Pri klasifikaciji in reševanju življenjskih problemov pa je maksimalno število doseženih točk 5. Pri sklopu proceduralno znanje štetja lahko otrok maksimalno doseže 10 točk, pri sklopu konceptualno znanje štetja pa 17.
36
Vprašalnik o uporabnosti priročnika za strokovne delavce (priloga 1), ki smo ga oblikovali v namen ugotavljanja uporabnosti oblikovanega priročnika, je sestavljen iz dveh delov, prvi del sestavlja pet trditev, ki se nanašajo na doprinos priročnika k kvaliteti načrtovanja in izvajanja pedagoške prakse, na katere strokovni delavci odgovarjajo na tristopenjski lestvici ( DRŽI, NE DRŽI in DELNO DRŽI). Drugi del se nanaša na oceno pogostosti izvajanja dejavnosti iz priročnika glede na tri področja, strokovni delavci pogostost prav tako ocenjujejo s pomočjo tristopenjske lestvice (NIKOLI, ENKRAT in VEČKRAT).
Vprašalnik o uporabnosti priročnika za starše (priloga 2), ki smo ga oblikovali v namen ugotavljanja uporabnosti oblikovanega priročnika, je sestavljen iz dveh delov, prvi del sestavlja pet trditev, ki se nanašajo na doprinos priročnika k zavedanju pomembnosti matematike ter vključevanja le te v vsakodnevno družinsko življenje, na katere starši odgovarjajo po tristopenjski lestvici (DRŽI, NE DRŽI in DELNO DRŽI). Drugi del se nanaša na oceno pogostosti izvajanja dejavnosti iz priročnika glede na sedem področij, starši pogostost prav tako ocenjujejo po tristopenjski lestvici (NIKOLI, ENKRAT in VEČKRAT).
Postopek zbiranja podatkov
Prvi korak zbiranja podatkov je bil vzorčenje otrok, ki smo jih vključili v raziskavo. Izbrani so bili trije otroci, dve deklici in en deček, na podlagi razvitosti občutka za števila in količine ter zgodnjih aritmetičnih sposobnosti in spretnosti. Razvitost otrokovih matematičnih sposobnosti, veščin in znanj smo testirali z A delom Testa zgodnjih matematičnih sposobnosti (van Luit idr., 1994) ter preizkusom za preverjanje aritmetičnih sposobnosti, znanj in veščin, oblikovanim v namen uporabe v magistrskem delu. Oba preizkusa smo izvedli individualno v prostorih vrtca v dopoldanskem času. Po prvem testiranju smo, glede na pridobljene rezultate in analizo Kurikuluma za vrtce, načrtovali intenziven preventivni skupinski trening, s katerim smo razvijali otrokove zgodnje matematične sposobnosti, veščine in znanja. Trening smo sproti evalvirali ter glede na napredek, želje in interes otrok prilagajali. Trening je potekal v prostorih vrtca ali na igrišču. Trening je trajal 8 tednov, izvajali smo ga petkrat tedensko po 30 minut.
Izvedli smo 40 skupinskih srečanj, prisotnost otrok je bila 86,1-%. Vsako srečanje je bilo sestavljeno iz skupinske in individualne aktivnosti, ki sta bili razdeljeni na štiri področja:
predštevilske vsebine, pojem števila, matematični problemi in matematični jezik. Po končanem treningu smo z otroki ponovili oba preizkusa, B del Testa zgodnjih matematičnih sposobnosti (van Luit idr., 1994) ter preizkus za preverjanje aritmetičnih sposobnosti, znanj in veščin, oblikovanim v namen uporabe v magistrskem delu.
Na polovici treninga smo vzgojiteljici posredovali priročnik, ki vsebuje konkretne informacije, kaj je pomembno upoštevati pri razvoju matematičnih sposobnosti, veščin in znanj v predšolskem obdobju ter konkretne dejavnosti za celotno skupino. Prav tako smo na polovici treninga posredovali priročnik staršem, ki vsebuje priporočila in konkretne dejavnosti za razvoj matematičnih sposobnosti, veščin in znanj v domačem okolju. Po končanem treningu smo vzgojiteljico in starše seznanili z napredkom otrok ter prosili za povratne informacije v obliki vprašalnikov o uporabnosti priročnikov.
Obdelava podatkov
Pridobljene rezultate smo po posameznih področjih analizirali po principu kvalitativne analize.
Rezultate Testa zgodnjih matematičnih sposobnosti, različic A in B, smo primerjali s podanimi normami, ki so podane glede na rezultate nizozemskih otrok ter so glede na raziskavo avtoric
37
C. Aubrey, S. Tancig, M. Magajna in M. Kavkler iz leta 1994 primerljivi s slovensko populacijo otrok. Tudi rezultate preizkusa za preverjanje aritmetičnih sposobnosti, veščin in znanj smo kvalitativno analizirali in interpretirali po področjih. Naredili smo kvalitativno analizo rezultatov otrok pred in po izvajanju treninga. Rezultati so grafično in tabelarno predstavljeni.
Rezultate vprašalnikov za vzgojitelje in starše smo kvalitativno analizirali in interpretirali ter rezultate drugega dela vprašalnikov tabelarno predstavili.
38