Nekaj učencev si je ob koncu igre svojega razreda izbralo še zahtevnejše naloge, ki so bile naloge višjih razredov. Teh nalog so se v večini lotili učenci z višjimi učnimi sposobnostmi. Ti so dosegali različne rezultate. Vedeli so, da ni popolnoma nič narobe, če se zmotiš. Tudi ko so napačno odgovorili, so dobili povratno informacijo oz. razlago, zakaj je pravilen drug odgovor. Na takšen način so tudi razumeli in doumeli učne snovi, vključene v igro.
66
En učenec (5B) je dodal, da bi bilo bolje, če bi bila vprašanja deljena po sistemu ocen, kolikor imaš, na takšnem nivoju bi bilo vprašanje. Ta komentar nas je pozitivno presenetil in zopet so se rodile ideje, kaj bi še lahko dodelali pri igri .
Pridobljeno znanje s pomočjo računalniške didaktične igre Človek
Na podlagi intervjujev ugotavljamo, da so učenci pridobili nekaj novega znanja o človeku in z njim povezanim učnimi vsebinami. Pridobljeno znanje bo v nadaljevanju predstavljeno po razredih.
V prvem razredu smo največkrat dobili odgovor, da so se naučili, da pri jedi nož potiskamo in vlečemo ter vilice potiskamo (1B, 1E, 1F). Prav tako so kot nekaj novega izpostavili to, da je šolsko torbo najbolje nositi na obeh ramenih s širokima naramnicama (1D, 1F). Trije intervjuvani učenci (1A, 1B, 1E) so povedali, da so izvedeli, da ne moremo vstati s stola, brez da stopala in trup premakneš naprej.
Več učencev drugega razreda (2B, 2D, 2E) je povedalo, da so se naučili, da človek in električni avtomobilček delujeta na notranji pogon. Prav tako je en učenec (2C) dodal, da je bilo novo zanj to, da imamo ljudje ravnotežni organ. Dva učenca z višjimi učnimi sposobnostmi (2A, 2C) sta dejala, da sta že vse, kar je bilo v igri, znala.
Tretješolci so povedali, da so se naučili veliko novih vsebin o človeku, da s tipom ljudje zaznavamo toploto vode, da brez sklepov težko premikamo roko in da zvok lažje zaznavamo z dvema ušesoma.
Učenci četrtega razreda so povedali, da so se naučili, kaj vse se zgodi ob dihanju, da so obleke izolatorji in da lahko centralno kurjavo kot sistem primerjamo s krvožiljem. Kljub temu da to primerjavo pogosto zasledimo v različnih učbeniških gradivih, s strokovnega gledišča ta naloga ni ustrezna. Zato so učenci to nalogo izpostavljali in je ravno tako niso znali ustrezno rešiti.
Učenci petega razreda so pri tem vprašanju odgovarjali podobno, saj so štirje učenci (5B, 5A, 5C, 5F) omenili, da so se naučili, da od telesa teče toplotni tok v okolico, saj so pri pouku to snov izpustili, ker jim je zmanjkalo časa za obravnavo. Prav tako so nekateri (5A, 5C, 5F) omenili za merjenje prostornine človeškega telesa, ki bi morda lahko znali samo z malo logičnega razmišljanja.
Iz odgovorov učencev sklepamo, da jim je didaktična igra Človek podala nekaj novega znanja, kar je bil tudi naš namen. Dobrodošlo je, da so učenci pri pouku že obravnavali učne vsebine, ki so zastopane v didaktični igri, vendar je primerno, da se učenci z didaktično igro naučijo še več in tako poglobijo svoje znanje. Pozitivno je tudi to, da je didaktična igra pripomogla in učencem podala ter poglobila določena znanja, ki bodo uporabna tudi v višjih razredih.
67
Prilagoditve računalniške didaktične igre Človek
Iz odgovorov smo zaznali, da bi nekaterim učencem bolj ustrezala drugačna barvna zasnova (1A). Zasledili smo, da se jim osrednja figura Fizko morda ni zdela najprimerneje izbrana, saj so predlagali, da bi jo zamenjali za drugo, npr. medvedka (1B). Ugotovitve kažejo, da bi si učenci želeli, da osrednji lik Fizko še kaj sam pove (2D). Ugotovili smo, da bi učenci želeli še več videoposnetkov in povezav, ki bi poživele igro. Učenci so nakazali ne le spremembe v vizualni podobi didaktične igre, ampak so izpostavili tudi zahtevnostni vidik. Učenca 1D in 3B sta poudarila, da bi si želela več nalog z višjo težavnostno stopnjo, medtem, ko sta učenca 5E in 5F podala ravno nasprotno mnenje, da je bila vsebina prezahtevna in bi raje reševala vprašanja nižje težavnostne stopnje.
Glede težavnostnih stopenj je nekaj učencev izpostavilo, da bi lahko bila vprašanja razdeljena po zahtevnosti in da bi si igralec sam izbral, katere bi reševal. Podobno misel je posredovala tudi učiteljica UČ3. En učenec (2A) je podal že idejo za nogometno verzijo didaktične igre.
Učenci so dali zelo konkretno povratno informacijo in predvsem zelo dobre ideje za dodelavo računalniške didaktične igre v prihodnosti. Ostane nam, da poskušamo te predlagane prilagoditve vključiti v dodelano različico didaktične igre, izdelati še didaktično igro na drugo temo.
Priporočilo didaktične igre prijatelju
Iz podanih odgovorov učencev smo zaznali, da bi večina učencev igro svojim prijateljem priporočila. Veliko intervjuvanih učencev je izpostavilo, da bi si želeli, da igro preizkusi celoten razred in se s tem še ostali nekaj novega naučijo. Priporočilo temelji na zanimivosti, zabavi in zgradbi didaktične igre. Le eden izmed intervjuvancev didaktične igre ne bi priporočil prijatelju, ker je mu je bila zahtevna. Ugotovili smo, da je bil to učenec nižjih učnih sposobnosti, ki je dosegel nižje rezultate pri didaktični igri in preizkusu znanja.
Odnos učencev do naravoslovja
Izsledki intervjujev kažejo, da ima večina intervjuvanih učencev rada naravoslovje. Videti je bilo, da se je učencem zanimivo pogovarjati o naravoslovnih temah, kar kaže na to, da je morda učitelj v njih zbudil zanimanje za predmet spoznavanje okolja in naravoslovje in tehniko, za kar menimo, da je zelo dobro. Nekateri so dodali, da zato, ker gredo velikokrat ven in se tam učijo (3E), delajo veliko poskusov (4A, 5A), gledajo razne posnetke, se naučijo veliko življenjskih tem in reči, ki obstajajo okoli nas in se dogajajo na Zemlji (1C, 4D), obiskujejo računalniško učilnico in sami raziskujejo (5E). To nam da vedeti, da se učiteljica trudi in jim želi naravoslovje približati na različne načine, da ga učenci vzljubijo, kar je zelo dobrodošlo. Učenci, ki so izpostavili, da naravoslovja nimajo radi, imajo raje ostale predmete, predvsem so omenjali šport, likovno umetnost in slovenščino. Učenca 4E in 4F omenjata širok nabor tem pri naravoslovju, ki se jih je zahtevno naučiti in vse dobro razumeti.
68 Izkušnje z računalniškimi didaktičnimi igrami
Iz izsledkov intervjuja sklepamo, da imajo učenci raznovrstne izkušnje z računalniškimi didaktičnimi igrami, tako v šoli kot tudi pri poučevanju na daljavo. Učenci so večinoma izpostavljali računalniške didaktične igre pri pouku na daljavo, ki so jih označili kot ˝igrice na internetu˝, ki so bile prelahke, nezanimive in predolge. Učenec 2B v intervjuju izpostavi računalniške didaktične igre računanja pri matematiki in kvize pri slovenščini. Temu se pridružujejo tudi učenci 3D, 3E, 4B in 4A, ki izpostavijo igre pri matematiki. Za skoraj vse učence, sodelujoče v raziskavi, je bila računalniška didaktična igra Človek nekaj novega.
Tovrstne didaktične igre še niso nikoli igrali in jim je predstavljala nekaj drugačnega. Več učencev je izpostavilo pomen povratne informacije pri igranju didaktične igre. Temu se pridružujejo tudi vse učiteljice, ki dajo velik pomen na sprotno povratno informacijo, saj v učencu daje spodbudo in ga hkrati motivira. Menimo, da je ustrezno, da učencu takoj podamo povratno informacijo o njegovem odgovoru in tako se veliko nauči bodisi ob razlagi pravilnega bodisi napačnega odgovora. Tudi izdelava v programu Microsoft Powerpoint je za učence kot tudi učiteljice noviteta.
3.6.3 Analiza intervjujev z učiteljicami
Podpoglavje smo kategorizirali glede na vsebino, na katero so vezana vprašanja. Pod vsakim naslovom so zapisani rezultati intervjujev. Transkripti intervjujev učiteljic so v Prilogi 7.4.2., v nadaljevanju so učiteljice navede s šiframi, ki se vežejo na določen tranksript.
Močne strani didaktične igre Človek
Intervjuvane učiteljice so povedale, da je računalniška didaktična igra zelo dobro osnovana, privlačna in poučna. Učiteljice so navedle precej različnih močnih strani didaktične igre Človek. Glede zajetih učnih tem, snovi in vrst vprašanj so izpostavile: širok nabor učnih tem in veliko zajete učne snovi, različni tipi nalog, ki se pojavijo v didaktični igri, vprašanja, ki ne sprašujejo po definicijah, vendar o uporabnih stvareh, ki poglobijo učenčevo znanje ter so povsem jasna. Prav tako so vprašanja različnih taksonomskih ravni, dobrodošel je način, da si učenci sami izberejo, s katero nalogo bi začeli in niso prisiljeni v nekaj, kar jim mogoče za začetek ne ustreza. Več učiteljic je izpostavilo to, da je igra dobro vodena, da učenci zlahka razumejo, kaj morajo početi in kaj se od njih pričakuje. Tudi slikovna in video podpora vprašanj jih je pritegnila in so le-to pohvalile.
Kot močno stran didaktične igre je ena učiteljica (UČ2) izpostavila, da je to drugačen dražljaj za otroke in jih privabi. Druga učiteljica (UČ5) je povedala, da je sam izgled didaktične igre simpatičen, preprost in privlačen za oko. Dve učiteljice (UČ4, UČ5) sta povedali, da je močna stran te didaktične igre to, da ni veliko besedila in pri tem ne bi učenci imeli večjih težav. Vse vprašane učiteljice so med intervjujem večkrat omenile kakovost povratne informacije oz. razlage ob učenčevem odgovoru. To jim je bilo posebej všeč, saj se lahko učenec nauči tako bo pravilnem kot tudi ob napačnem odgovoru. Ena učiteljica (UČ2) je dejala, da je potrebno otroke navajati tudi na to, da se vsak kdaj zmoti in da v tem ni nič slabega, saj se lahko tako tudi veliko naučimo.
69 Šibke strani didaktične igre Človek
Učiteljice so v intervjujih navedle tudi nekaj šibkih strani didaktične igre, o katerih je vredno razmisliti. Dve intervjuvani učiteljici (UČ1, UČ3) sta izpostavili kot šibko stran to, da je ponekod večja količina besedila pri vprašanjih, trditvah, odgovorih in razlagi. To bi lahko bila ovira za učence, ki so šibkejši bralci in bi jim vzelo več časa za branje in reševanje didaktične igre ali bi preprosto predolgo branje izpustili, kar zanje pri tej didaktični igri ne bi bilo dobro. Ena učiteljica (UČ3) je izpostavila, da jih več besedila že takoj odvrne in je treba paziti, da mora že sama pri navodilih in ostalih stvareh paziti, da ne vključi preveč. Druga šibka stran, ki jo je opazila ena izmed učiteljic (UČ2) je vezana na samo IKT opremo, saj šola vedno ne zagotavlja vse opreme, ki bi bila morda za izvedbo računalniške didaktične igre potrebna. Povedala je, da ima tu veliko vlogo učitelj in da je mnenja, da mora razredni učitelj zase in za delo v šoli imeti prenosni računalnik, saj tako omogoči eno izmed uporabnih IKT oprem. Učiteljica četrtega razreda (UČ4) šibko stran didaktične igre vidi v nekaterih zahtevnih vprašanjih, ki so morda za povprečne učence prezahtevna. Meni, da so to večinoma naloge višjih taksonomskih ravni in bi jih ona vključila k pouku kot nadgradnjo snovi. Ena učiteljica (UČ1) je povedala, da pri igri pogreša vprašanja odprtega tipa, da bi se tako preverilo še samostojno in široko razmišljanje učencev. Dodala je tudi, da bi bilo dobro, če bi pri vprašanjih zajeli celostno učno snov, ki je v igri (npr. pri čutilih vključiti vsa čutila, pri vrstah gibanja tudi vse).
Razpon vsebin za pet razredov osnovne šole računalniške didaktične igre Človek Vse intervjuvanke so zastavljenost računalniške didaktične igre za pet razredov in njen širši razpon pohvalile in označile za zelo uporaben. Menijo, da je na takšen način zastavljena igra za učitelje dobrodošla. Učiteljica prvega razreda (UČ1) je povedala, da je to zelo priročno, če gre za celostno ponovitev in lahko učenci z igro napredujejo. Pravi, da bi igro uporabila najprej v prvem razredu in naslednje šolsko leto, ko bi z enakimi učenci šla v drugi razred, zopet uporabila in nadgradila znanje. Tudi ostale štiri učiteljice vidijo veliko prednost v tem, da imajo na izbiro pet razredov in v le-teh vključene učne cilje, ki se iz razreda v razred nadgrajujejo. Veliko jih je omenilo to, da če učencu v določenem razredu ne gre igra njegovega razreda, lahko poskusi igro za nižji razred in se tam preizkusi, lahko pa tudi obratno, da tisti, ki mu gre zelo dobro, poskusi igro za višji razred. Ena učiteljica (UČ2) je povedala, da je to odlično, ker lahko učenci slišijo vprašanja ostalih razredov in se lahko o tem posvetujejo, če jih to zanima. Dodala je še, da se redko sreča s takšno igro, ki ima tak razpon razredov oz. da sploh ne ve, če se je že kdaj. Vse, kar so povedale, so izpostavile kot prednost, pomanjkljivosti tega niso omenjale.
Povezava fizikalnih ciljev z biološkimi
Prav vse učiteljice so povezavo fizike z biologijo označile kot izjemno dobro, zato ker učenci takšne vrste nalog resnično pri pouku ne rešujejo. Ena učiteljica (UČ3) je rekla, da sama rada vključi fizikalne vsebine pri človeku, vendar je od nekoga slišala, da je to za otroke v nižjih razredih prehitro, vendar se s tem ne strinja. Tako učenci svoje znanje
70
poglobijo, izvedo kakšno stvar, ki jim bo prav prišla v višjih razredih. Druga učiteljica (UČ2) je še povedala, da je velikega pomena, da učitelj v svojo razlago pri naravoslovju vključi veliko elementov fizike in biologije, ne zgolj neko površinsko znanje, ki se po navadi pri naravoslovju poučuje ter vse medpredmetno poveže. Spet tretja (UČ5) je povedala, da je tega absolutno premalo in je prav, da otroci razmišljajo širše in da je povezovanje zelo dobro.
Vključitev računalniške didaktične igre Človek v pouk
Intervjuvane učiteljice je didaktična igra pritegnila in bi jo pri pouku bodisi v šoli bodisi na daljavo zagotovo uporabile. Učiteljice bi igro uporabile v različnih delih učnih ur. Dve učiteljici (UČ1, UČ4) bi igro vključili v ponavljanje oz. utrjevanje snovi na koncu sklopa.
Učiteljici sta mnenja, da so v igro vključena vprašanja višjih ravni, ki bi jih vključile pri koncu obravnave sklopa oz. učne snovi. Ena (UČ4) je dejala, da bi vprašanja, ki so v didaktični igri, uporabila za naloge sinteze na preizkusih znanja, ker zahtevajo razmišljanje, primerjanje in povezovanje različnih znanj. Ostale tri učiteljice so dejale, da bi didaktično igro uporabile v različnih delih obravnave sklopa. Ena učiteljica (UČ5) bi dala didaktično igro že za preverjanje predznanja in potem še na koncu obravnave sklopa za preverjanje naučenega ali utrjevanje. Naslednja učiteljica (UČ3) je še dodala, da bi jo vključila že na začetku, da vidi, kaj učenci znajo in kaj jim dela težave, da obravnavo snovi in razlago prilagodi tako, da se bodo učenci čim več naučili.
Povezava med različnimi zmožnostmi učencev z reševanjem računalniške didaktične igre Človek
Vse učiteljice so dejale, da vsi učenci ne bi uspešno rešili vseh nalog. Večinoma so se vse strinjale, da je tako tudi pri ostalih stvareh, ne morejo vsi se znati in enako razumeti.
Učiteljica petega razreda (UČ5) je dejala, da bi se razlikovala uspešnost reševanja med učenci že zaradi različnih bralnih sposobnosti, vsi ne razumejo določenih izrazov, imajo težave s tehnologijo in da je pri reševanju pomembna tudi splošna razgledanost otrok.
Dodala je še, da tudi ni nič narobe, če pri tej igri ne rešijo vsi vsega uspešno, saj se lahko s pomočjo razlage po vprašanju učijo. Dve učiteljici (UČ1, UČ3) sta povedali, da bi pri reševanju imeli težave tudi učenci, katerih materni jezik ni slovenščina, saj bi imeli že težave z razumevanjem nalog. Učiteljica četrtega razreda (UČ4) je dejala, da so ji vprašanja zahtevna in bi imel že povprečen učenec težave. Prilagoditev za različne učence v igri so omenile bolj kot učiteljevo dodatno razlago ob igranju didaktične igre, saj je težje dodati prilagoditve tako zasnovani didaktični igri.
Predlogi za prilagoditve računalniške didaktične igre Človek
Intervjuvane učiteljice so podale kar nekaj konkretnih in dobrodošlih povratnih informacij o možnih prilagoditvah in izpopolnitvah didaktične igre Človek. Ena učiteljica (UČ1) je povedala, da bi bilo dobro, da se pri igri upošteva celoten sklop in se vključi vse, kar se v določenem sklopu obravnava. Druga učiteljica (UČ2) je dejala, da bi kot prilagoditev za drugi razred lahko bila še glasovna spremljava za učence, ki imajo še vedno težave z branjem in da bi lahko učenci izbirali vrsto črk, tj. male ali velike tiskane. Ostalih
71
prilagoditev ni izpostavila, vendar je dodala, da bi bilo vredno sedaj, ko imamo obliko, izdelati didaktične igre iz ostalih učnih tem in snovi. Tretja učiteljica (UČ3) je kot prilagoditev povedala, da bi bilo ponekod pri vprašanjih in razlagah manj besedila, da bi naredili igro takšno, da bi se lahko učenci še vrnili na vprašanja, ki so jih prej napačno rešili. Prav tako je povedala, da se da učencem z različnimi učnimi sposobnostmi različne sklope vprašanj – za učno šibkejše manj zahtevna vprašanja, za učno močnejše bolj zahtevna vprašanja. Slednjo prilagoditev je izpostavila tudi četrta učiteljica (UČ4), saj bi na ta način učenci morda bolje reševali naloge in igrali didaktično igro. Peta intervjuvanka (UČ5) ob intervjuju ni videla večjih prilagoditev, saj ji je bilo vse v večini zelo všeč. Morda ponekod manj besedila.
Računalniške didaktične igre v šoli in pri poučevanju na daljavo
Sodelujoče učiteljice smo v intervjujih povprašali še o njihovih izkušnjah z računalniškimi didaktičnimi igrami v šoli in pri poučevanju na daljavo.
Učiteljica prvega razreda (UČ1) je povedala, da se računalniških didaktičnih iger pri pouku naravoslovja v šoli in pri poučevanju ni posluževala. Poslužuje se didaktičnih iger pri pouku slovenskega jezika in matematike. Pri slovenskem jeziku je pri poučevanju na daljavo učencem dajala didaktične igre pri glaskovanju oz. glasovni analizi, pri kateri so morali učenci poiskati besedo na določen glas. Pri matematiki je učencem dajala naloge seštevanja in odštevanja do 10.
Učiteljica drugega razreda (UČ2) je pri pouku naravoslovja uporabila računalniške didaktične igre, predvsem preko portala Lili in Bine. Se pa le-teh zelo redko poslužuje.
Pravi, da učencem raje daje naloge v naravnem okolju. Računalnik v razredu uporablja predvsem za pojave, ki jih ne more pokazati v naravi (npr. sončni zahodi, spreminjanje letnih časov, Antarktika). Pri poučevanju na daljavo je uporabila računalniške didaktične igre, vendar le tiste, ki so prosto dostopne, saj ne želi, da se učenci ukvarjajo z gesli.
Izvajala je veliko iger preko Zooma, vendar bolj pri matematiki in slovenščini.
Učiteljica, ki poučuje v tretjem razredu (UČ3), nam je povedala, da se računalniških
Učiteljica, ki poučuje v tretjem razredu (UČ3), nam je povedala, da se računalniških