3 EMPIRIČNI DEL
3.5 OPIS INSTRUMENTOV
3.5.1 Preizkusi znanja (predtest in potest)
Preizkus znanja smo uporabili dvakrat. Odgovore sodelujočih na predtestu in potestu smo primerjali in tako prišli do podatkov, koliko so učenci v znanju napredovali in koliko se je znanje učencev po odigrani računalniški didaktični igri poglobilo. Preizkusi znanja za
20
posamezne razrede so različni in se razlikujejo tudi po skupnem številu točk. Vsebujejo od 4 do 6 nalog, ki so različnih taksonomskih ravni, slednje je eden izmed razlogov, zakaj naloge nimajo enakega števila točk. Prav tako je bilo od ciljev in tipa naloge odvisno, koliko točk ima določena naloga. Za uvrstitev naloge na določeno taksonomsko raven smo uporabili Bloomovo taksonomijo (Rutar Ilc, 2004). Ta temelji na 6 kognitivnih stopnjah v sosledju – znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in vrednotenje (Umek idr., 2013. Podrobneje so preizkusi znanja predstavljeni v nadaljevanju. Za preverjanje napredka v znanju smo uporabili g-faktor.
G-FAKTOR
Mero g-faktor smo uporabili za ugotavljanje napredka v znanju med pred- in potestom.
Tako smo izvedeli, kakšna je učinkovitost računalniške didaktične igre Človek s stališča napredka v znanju. Hake (1998 v McKagan idr., 2016) opredeli range, odvisno od tega, kolikšen je napredek v znanju.
Glede na to, kolikšno vrednost ima g-faktor, Hake (1998 v McKagan idr., 2016) te range razdeli:
– 0–0,3 pomeni nizek napredek v znanju, – 0,3–0,7 pomeni srednji napredek v znanju in – 0,7–1,0 pomeni visok napredek v znanju.
G-faktor se izračuna po naslednji enačbi (Hake, 1998 v McKagan idr., 2016):
𝑔 = 𝑝𝑜𝑡𝑒𝑠𝑡 [%] − 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑡𝑒𝑠𝑡 [%]
100 % − 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑡𝑒𝑠𝑡 [%]
21 PREIZKUS ZNANJA ZA PRVI RAZRED
Preizkus znanja v prvem razredu (Priloga 7.1.1, Slika 3) je bil prilagojen različnim bralnim sposobnostim učencev. Vprašanja so se razlikovala po taksonomskih ravneh, predvsem so bila usmerjena v znanje, uporabo in analizo. Preizkus znanja za prvi razred je zajemal štiri naloge, ki so bile zaprtega in delno zaprtega tipa. Vprašanja, točkovanje in zasledovani cilji so zbrani v spodnji preglednici (Tabela 2).
Slika 3: Preizkus znanja za prvi razred OPIS NALOG PREIZKUSA ZNANJA ZA PRVI RAZRED
Prva naloga je preverjala znanje o čutilih. Za vsak pravilno povezan odgovor so učenci dobili po eno točko. Skupaj so lahko dobili maksimalno 4 točke.
Druga je preverjala, ali učenci znajo svoje znanje o ravnovesju uporabiti na novem primeru. Tu so učenci dobili 1 točko za pravilen odgovor.
Pri tretji nalogi so učenci lahko dobili 6 točk, naloga je bila zaprtega tipa. Učenci so morali predmetom in igračam določati, ali jih potiskajo, vlečejo, prenašajo. Nekateri izmed podanih predmetov so imeli po dve rešitvi. Za vsak pravilno izbran odgovor so učenci dobili po eno točko. Pri predmetu ali igrači, ki je imela dve rešitvi, se je za pravilno rešeno štel samo popoln odgovor.
Četrta naloga je od učencev zahtevala, da dopišejo, kateri del telesa uporabljajo pri dejanju na sliki. Analizirati so morali sliko in zapisati odgovor. Na voljo so bile tri slike, vsak pravilno zapisan del telesa je bil vreden 1 točko.
22
Tabela 2: Naloge na preizkusu znanja za prvi razred
NALOGA CILJI TAKSONOMSKA
RAVEN opazovati, opisati in poimenovati lastno
23 DRUGI RAZRED
Preizkus znanja za drugi razred je zajemal štiri naloge (Priloga 7.1.2, Slika 4). Vprašanja so bila oblikovana na način, da učencem odgovor ni ponujen. Naloge so različnih taksonomskih ravni: znanje, razumevanje, uporaba in analiza. Naloge so zaprtega in odprtega tipa. Naloge, cilji in število točk so zapisani v Tabeli 3. Rezultati so predstavljeni v poglavju 3.6.
Slika 4: Preizkus znanja za drugi razred OPIS NALOG PREIZKUSA ZNANJA ZA DRUGI RAZRED
S prvo nalogo smo preverjali učenčevo razumevanje ravnovesja. V prvem delu naloge so morali zapisati, v kakšnem ravnovesju je gugalnica, v drugem delu obkrožiti, v katero smer se prevesi gugalnica v treh primerih. Za pravilno rešen prvi del so dobili eno točko, za drugi del za vsak primer po eno točko, torej skupaj 4 točke.
Pri drugi nalogi so morali učenci določati, kateri pogon imajo podan trije predmeti. Nato so morali še razložiti, zakaj človek deluje na določen pogon. Določanje pogojev predmetov je bilo vredno tri točke, razlaga eno točko, skupaj 4 točke.
Tretja naloga je od učencev zahtevala znanje in razumevanje o človeškem okostju.
Učenci so morali zapisati, kaj vidijo na sliki za eno točko in obkrožiti naloge okostja za ostale tri točke, torej skupno so bile pri tej nalogi 4 točke.
Pri četrti nalogi so morali učenci obkrožiti živilo, ki jim zagotovi največ energije. To je naloga na ravni znanja in je vredna 1 točko. Če so obkrožili dve živili in je bilo eno izmed teh pravilno, so dobili 0,5 točke.
24
Tabela 3: Naloge na preizkusu znanja za drugi razred
NALOGA CILJI TAKSONOMSKA
RAVEN
25 TRETJI RAZRED
Tudi preizkus znanja za tretji razred (Priloga 7.1.3, Slika 5) je vseboval štiri naloge, ki so preverjale predznanje in poglobljeno znanje. Tudi v tretjem razredu so bile upoštevane taksonomske ravni in različne vrste nalog, da je bil preizkus znanja bolj zanimiv. Preizkus je narejen tako, da učenci nimajo neposredno danih odgovore. V Tabeli 4 so zapisane naloge, cilji, taksonomske ravni in število točk posamezne naloge.
Slika 5: Preizkus znanja za tretji razred OPIS NALOG PREIZKUSA ZNANJA ZA TRETJI RAZRED
Prva naloga je od učencev zahtevala zapis odgovora na vprašanji, ki sta govorili o gibanju in svetlobi. Vprašanji sta bili vredni po 1 točko. Z eno točko smo ovrednotili popolnoma pravilne in smiselne odgovore. Delne odgovore smo vrednotili z 0,5 točke.
Pri drugi nalogi so morali učenci iz nabora odgovorov pravilno dopisati k vsakemu čutilu, kaj lahko z njim zaznavamo. Vsak pravilni odgovor je bil vreden 1 točko, naloga je bila vredna 4 točke.
Tretja naloga je od učencev zahtevala, da analizirajo podane trditve, jih ovrednotijo s pravilno ali napačno ter napačne popravijo. Vsako ovrednotenje je bilo vredno 0,5 točke in vsaka smiselno popravljena trditev 1 točko, skupaj 5 točk. Če so bile popravljene trditve nepopolne, smo dodelili 0,5 oz. 0 točk.
Četrta naloga je preverjala znanje učencev o potovanju svetlobe. Učenci so za popolnoma pravilno skico poti svetlobe od svetila dobili 1 točko.
26
Tabela 4: Naloge na preizkusu znanja za tretji razred
NALOGA CILJI TAKSONOMSKA
RAVEN
Spoznajo načine gibanja teles v vodi in v zraku.
27 ČETRTI RAZRED
Preizkus znanja za četrti razred (Priloga 7.1.4, Slika 6) je vseboval 6 nalog. Tudi tu smo bili pozorni na upoštevanje različnih taksonomskih ravni in vrst nalog. Vprašanja, učne cilje, taksonomsko raven in točke zasledimo v Tabeli 5.
Slika 6: Preizkus znanja za četrti razred OPIS NALOG PREIZKUSA ZNANJA ZA ČETRTI RAZRED
Pri prvi nalogi so morali učenci zapisati odgovor in utemeljitev na vprašanje o tipu. Za pravilno zapisan odgovor so dobili 1 točko, za utemeljitev odgovora dodatno 1 točko.
Torej skupaj 2 točki. Če je bila utemeljitev nepopolna oz. delna, so lahko učenci dobili 0,5 točke.
Druga naloga je zahtevala od učencev odgovor in pojasnilo o sili teže ljudi. Za odgovor so dobili eno točko, za pojasnilo še dodatno 1 točko. Skupaj je bila naloga vredna 2 točki.
Tretja naloga je preverjala znanje analize učencev o ledvicah in o ločevanju zmesi. Prvi del naloge je zahteval, da obkrožijo pravilen odgovor, pri drugem so morali zapisati, kar je naloga od njih zahtevala. Prvi in drugi del naloge sta bila vredna vsak po 1 točko, skupaj 2 točki.
Četrta naloga je preverjala razumevanje učencev o mišicah. Naloga je bila vredna 2 točki.
Za odgovor na vprašanje so učenci dobili 1 točko, za utemeljitev še 1 točko. Za delne utemeljitve so lahko dobili tudi 0,5 točke.
Pri peti nalogi so učenci morali ustrezno povezati aktivnost s pripadajočim srčnim utripom ob tej dejavnosti. Ta naloga je bila vredna 3 točke. Vsaka pravilna povezava je bila vredna 1 točko.
Šesta naloga je preverjala znanje o krvnem obtoku in centralni kurjavi ter njuno primerjavo. Naloga je bila na ravni sinteze. Učenci so lahko dobili do 3 točke. Upoštevali smo smiselne in pravilne odgovore.
28
Tabela 5: Naloge na preizkusu znanja za četrti razred
NALOGA CILJI TAKSONOMSKA
RAVEN
Znajo razložiti osnovni pomen krvi.
Poznajo različne načine ločevanja snovi.
analiza 2T
4. Ali se mišice utrudijo?
Utemelji.
Znajo utemeljiti, da človek za gibanje uporablja energijo.
Znajo meriti frekvenco srčnega utripa in jo ustrezno prirediti.
znanje 3T
6. Primerjaj krvni obtok s centralno kurjavo.
Znajo pojasniti, da kri teče po žilah, da jo poganja srce in da je krvožilje sklenjeno.
Znajo pojasniti pomen sklenjenega cevja centralnega ogrevanje in vode, ki v njem kroži in prenaša toploto.
sinteza 3T
14T
29 PETI RAZRED
Preizkus za 5. razred (Priloga 7.1.5, Slika 7) je upošteval vse kriterije kot preizkusi ostalih razredov. Upoštevane so bile naloge različnih taksonomskih ravni. Naloge so predvsem tipa, ki zahteva krajše besedilo ali kratek odgovor. Temu primerno so naloge točkovane.
Preizkus od učencev zahteva razmislek, sklepanje in povezovanje znanja. Naloge in cilji so razdelani v Preglednici 6 skupaj s taksonomsko ravnjo in točkami.
Slika 7: Preizkus znanja za peti razred OPIS NALOG PREIZKUSA ZNANJA ZA PETI RAZRED
Prva naloga je od učencev zahtevala obkrožiti pline, ki jih pri dihanju izdihnemo. Učenci so za vsak obkrožen odgovor dobili 0,5 točke, skupaj je bila naloga vredna 2 točki.
Druga naloga je od učencev zahtevala razumevanje, saj so morali učenci opisati kroženje krvi po telesu. Naloga je bila vredna 2 točki, za delne in nepopolne odgovore so učenci lahko dobili manj točk.
Tretja naloga je preverjala zmožnost analize učencev, saj so morali učenci pojasniti možnosti ohranjanja stalne telesne temperature. Učenci so za vsaj 2 pojasnili dobili 2 točki, za manj 1 eno ali za delno in nepopolno 0,5 točke. Pri tej nalogi so učenci lahko dobili največ 2 točki.
Četrta naloga je od učencev zahtevala analizo podane skice. Učenci so morali razložiti stanje, ki je bilo na skici. Za smiselno in pravilno razlago so lahko dobili največ 2 točki in manj, če je bila le-ta nepopolna.
Peta naloga je bila višje ravni znanja, saj so morali učenci sami načrtovati poskus merjenja prostornine človeškega telesa. Za dobro in smiselno načrtovan poskus so učenci lahko dobili maksimalno 3 točke. Za pomanjkljive, delne odgovore so dobili manj točk.
30
Tabela 6: Naloge na preizkusu znanja za peti razred
NALOGA CILJI TAKSONOMSKA
RAVEN
Znajo razložiti, da se v pljučih izmenjujeta dihalna plina (ogljikov dioksid in kisik) ter razliko v sestavi vdihanega in izdihanega zraka.
uporaba 2T
2. Opiši kroženje krvi po telesu.
Znajo pojasniti, da kri teče po žilah, da jo poganja srce in da je krvožilje sklenjeno.
Znajo ugotoviti pomen in opisati vrste izolacijskih materialov ter
Znajo načrtovati poskus in izmeriti prostornino človeškega telesa.
sinteza 3T
11T
31 3.5.2 Računalniška didaktična igra Človek
Računalniška didaktična igra Človek (Slika 8) je izdelana v programu Microsoft PowerPoint. Izdelana je za namen poglobitve znanja pri spoznavanju okolja oziroma pri naravoslovju in tehniki. Namenjena je učencem od prvega od petega razreda.
Osredinjena je na učno vsebino človek. Pri načrtovanju smo skušali povezati fizikalne pojme in pojave s tipično biološko tematiko. Na ta način smo pokrili kar velik obseg ciljev, ne le tistih, vezanih na človeško telo, temveč tudi cilje, ki so posredno povezani s človekom, kot so temperatura, toplota, sile, svetloba, zvok, ravnovesje, energija, gibanje, pretakanje tekočin, izolacija, tlak ... Didaktična igra je preprosto dostopna, lahko se igra na računalniku, tablici ali telefonu.
Slika 8: Začetni zaslon igre
UČNA VSEBINA RAČUNALNIŠKE DIDAKTIČNE IGRE ČLOVEK
Didaktična igra kot celota je kompleksna, saj vsebuje gradiva za pet razredov. Vsebina igre za posamezni razred je razdeljena na tri dele, ki jih predstavljajo 3 različne vrste podiger (Slika 9). Vprašanju ali trditvi izbrane trditve sledi pozitiven ali negativen odziv z razlago. Pri izdelavi smo bili pozorni na preprostost, dinamičnost, privlačnost in predvsem uporabnost. V spodnji preglednici (Tabela 7) so zaznamovane učne vsebine, ki se pojavijo v določenih razredih računalniške didaktične igre Človek.
32
Slika 9: Sestava računalniške didaktične igre Človek
PRIMER PODIGRE DRŽI/NE DRŽI
Slika 10: Primer podigre drži/ne drži
Ta primer se pojavi v računalniški didaktični igri Človek v delu za 3. razred. Učenci morajo presoditi, ali trditev drži ali ne. Zasleduje učni cilj: »Učenci poznajo svoja čutila in kaj z njimi zaznavamo.« Taksonomska raven trditve je znanje. Vsak primer pri podigri drži/ne drži ima tudi slikovno podporo, ki pritegne in morda pomaga.
Razred Podigre
Drži/ne drži Kviz
Naredi sam
33 PRIMER PODIGRE KVIZ
Slika 11: Primer poigre kviz
Ta primer se pojavi v delu računalniške didaktične igre Človek v 4. razredu. Učenci morajo povezati znane vsebine, premisliti in izbrati pravilni odgovor. To vprašanje zasleduje učna cilja: »Učenci znajo opisati primere mešanja in ločevanja snovi v naravi.« in »Učenci poznajo vlogo notranjih delov človeškega telesa.«. To vprašanje je na ravni analize. Tudi vprašanja kviza so podprta s slikami.
PRIMER PODIGRE NAREDI SAM
Slika 12: Primer podigre naredi sam
To je primer naloge naredi sam za učence 3. razreda. Tu učenci sami poskusijo izpolniti nalogo, ki je zapisana na prosojnici. V tem primeru morajo učenci poskusiti premikati roko z zapisanimi omejitvami. Učni cilj za ta primer je: »Učenci vedo, kako deluje človeško telo.«
34 POVRATNA INFORMACIJA PRI PODIGRAH
Vsakemu vprašanju ali trditvi podiger v računalniški didaktični igri Človek sledi odziv oz.
povratna informacija, torej ali je odgovor pravilen (Slika 13) ali ne (Slika 14). Igralcu igra le-to sporoči in ga ob pravilnem ali nepravilnem odgovoru spodbudi. Prav tako je pri odzivu zapisana razlaga, da učenec svoje znanje potrdi ali mu razlaga pomaga doumeti, kje se je zmotil in kaj lahko ob naslednji igri popravi.
Slika 13: Primer povratne informacije pri pravilnem odgovoru
Slika 14: Primer povratne informacije ob napačnem odgovoru
35
Tabela 7: Razporeditev in zastopanost vsebin po razredih v računalniški didaktični igri Človek
Razred
Vsebina 1. 2. 3. 4. 5.
Človeško
telo
Čutila
Vodni in
zračni upor
Toplota in
temperatura
Svetloba
Zvok
Sile in
gibanje
Tekočine
Zrak
Centralno
ogrevanje
Lastnosti
snovi
Ravnovesje
PRAVILA ZA UČENCE:
Didaktična je namenjena enemu igralcu. Učenec sledi navodilom, ki so zapisana na posameznem diapozitivu didaktične igre (Slika 15). Navodila in spodbude ga vodijo do različnih vrst podiger, od trditve do trditve. Vsa pravila in znaki, ki jih mora upoštevati, so zapisani v didaktični igri. Skozi igro učenca spremlja robotek Fizko (Slika 16). Ko učenec izbrano podigro dokonča, mu le-to didaktična igra sporoči in ga vodi do bodisi zaključka bodisi nadaljevanja. Ko učenec odigra vse podigre, je zanj igra zaključena.
36
Slika 15: Razlaga uporabe računalniške didaktične igre
Slika 16: Lik didaktične igre Fizko NAVODILA DIDAKTIČNE IGRE:
Didaktična igra je razdeljena v pet razdelkov (Slika 17), v vsakem razdelku so učencem na voljo tri različne vrste podiger. Učenec si izbere razred in izbere, s katero vrsto podigre igro začne. Ko izbrano podigro konča, ga igra vodi zopet do izbire podiger, kjer mu tiste, ki jih še ni igral, ostanejo na voljo. Pri vsaki vrsti iger ima različna vprašanja, trditve ali aktivnosti. Za vsako trditev, vprašanje ali aktivnost dobi povratno informacijo. Ko konča vse igre, lahko igro zaključi, ali se preizkusi v nalogah, ki so zahtevnejše za dotični razred.
Mogoče je tudi, da preizkusi igro nižjega ali višjega razreda.
NAVODILA ZA UČITELJE:
Učitelj igro učencem na IKT napravi pripravi. Lahko jim ponudi igro v zastavljeni obliki (Povezava 1) ali si igro priredi po svoje (Povezava 2). Z učenci se lahko odpravi tudi v računalniško učilnico, kjer učenci vsak na svojem računalniku igrajo didaktično igro. Igra
37
je primerna za poučevanje na daljavo. Učitelj ima možnost, da igro izvaja frontalno, kjer prilagodi izvedbo na ta način, da bodo učenci primerno sodelovali in zavzeto igrali. Igro lahko priredi tako, da oblikuje skupine in le-te med seboj tekmujejo. Učitelj med igro učencem pomaga, hodi po razredu oz. računalniški učilnici, se z njimi pogovori, če se pojavi nejasnost ali težava, jim razloži. V Prilogi 7.3 so zbrani vsi učni cilji, ki jih igra zasleduje in so lahko učitelju v pomoč pri načrtovanju vključitve igre v pouk.
Igra je učiteljem na voljo v zastavljeni obliki ali pa, da si jo učitelj po svoje uredi.
Povezava 1: Zastavljena oblika igre
https://www.icloud.com/iclouddrive/0QP5swcSmujX-ULahMcOHXI-w#%C4%8CLOVEK_-_ra%C4%8Dunalni%C5%A1ka_didakti%C4%8Dna_igra Povezava 2: Igra za urejanje po svoje
https://www.icloud.com/iclouddrive/0Hu0HX7-iEL17XfrrZSUq8ekA#%C4%8CLOVEK_-_ra%C4%8Dunalni%C5%A1ka_didakti%C4%8Dna_igra
PRIPOMOČKI:
IKT naprava (računalnik, pametni telefon, tablica).
KLASIFIKACIJA DIDAKTIČNE IGRE:
Po Piagetovi klasifikaciji igro uvrščamo med igre s pravili, Cehova klasifikacija igro uvršča k miselnim igram, po Toličiču igro uvrščamo v funkcijske igre, po Bognarju igro uvrščamo med igre s pravili.
38
Slika 17: Posnetki zaslona računalniške didaktične igre Človek
39
3.6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
V tem poglavju bodo predstavljeni dosežki učencev pri reševanju preizkusov znanja po razredih. Ta je bil izveden kot pred- in potest. Uspeh pri reševanju preizkusa znanja bo predstavljen opisno, s preglednico in grafično. Celotni preizkusi znanja se po razredih razlikujejo, zato bodo rezultati predstavljeni z odstotki povprečnih dosežkov posameznih razredov in povprečnih dosežkov učencev glede na posamezno nalogo. V nadaljevanju bodo dodani tudi izsledki intervjujev z učenci in učitelji, ki so podali svoje mnenje o igri in računalniških didaktičnih igrah nasploh. Učenci, ki imajo v posameznem razredu boljše učne sposobnosti so označeni s črkama A in B, učenci s povprečnimi učnimi spodobnostmi s črkama C in D, učenci s slabšimi učnimi sposobnostmi so zaznamovani s črkama E in F.
3.6.1 Dosežki učencev na preizkusih znanja
3.6.1.1 Dosežki učencev prvega razreda na preizkusu znanja pred in po vpeljavi didaktične igre
Preizkus znanja za prvi razred je obsegal štiri naloge (Priloga 7.1.1). Vse naloge temeljijo na učnih ciljih iz učnega načrta za spoznavanje okolja v prvem razredu.
Povprečno so učenci na predtestu dosegli 66,7 % točk (Tabela 8). Pri prvi nalogi, kjer so morali ustrezno razvrstiti človeška čutila, je polovica učencev rešila popolnoma pravilno.
Najbolje so reševali drugo nalogo, kjer so morali obkrožiti igračo, ki se ne prevrne. Ta naloga je preverjala znanje ravnovesja. To nalogo je pravilno rešilo 5 od 6 učencev. Pri tretji nalogi se je pojavilo največ težav, saj učenci niso upoštevali tega, da je pri igrači ali predmetu možnih več odgovorov. Niso pomislili na možnost, da se lahko ena igrača premika na več načinov. Ta naloga je bila zahtevnejša. Le eden izmed učencev nalogo rešil popolnoma pravilno, ostali so imeli le delne ali nepravilne rešitve. Četrta naloga je bila reševana srednje uspešno, saj je polovica učencev nalogo rešila v popolnosti pravilno.
Tabela 8: Dosežen delež točk učencev prvega razreda na predtestu
Učenec Naloga 1 Naloga 2 Naloga 3 Naloga 4 Skupaj točk
Skupaj [%]
1A 4/4 1/1 6/6 3/3 14/14 100
1B 4/4 1/1 5/6 3/3 13/14 93
1C 4/4 1/1 4/6 3/3 12/14 86
1D 2/4 1/1 4/6 1/3 8/14 57
1E 2/4 0/1 3/6 1/3 6/14 43
1F 0/4 1/1 1/6 1/3 3/14 21
Povprečje 66,7
40
S potestom smo želeli preveriti, koliko so učenci po odigrani didaktični igri napredovali v znanju in koliko so znanje poglobili. Pri potestu so učenci izkazali boljše rezultate, in sicer je vsak izmed učencev dosegel izboljšan rezultat glede na predtest.
Tabela 9: Dosežen delež točk učencev prvega razreda na potestu
Tabela 9: Dosežen delež točk učencev prvega razreda na potestu