Slika 17: Posnetki zaslona računalniške didaktične igre Človek
39
3.6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
V tem poglavju bodo predstavljeni dosežki učencev pri reševanju preizkusov znanja po razredih. Ta je bil izveden kot pred- in potest. Uspeh pri reševanju preizkusa znanja bo predstavljen opisno, s preglednico in grafično. Celotni preizkusi znanja se po razredih razlikujejo, zato bodo rezultati predstavljeni z odstotki povprečnih dosežkov posameznih razredov in povprečnih dosežkov učencev glede na posamezno nalogo. V nadaljevanju bodo dodani tudi izsledki intervjujev z učenci in učitelji, ki so podali svoje mnenje o igri in računalniških didaktičnih igrah nasploh. Učenci, ki imajo v posameznem razredu boljše učne sposobnosti so označeni s črkama A in B, učenci s povprečnimi učnimi spodobnostmi s črkama C in D, učenci s slabšimi učnimi sposobnostmi so zaznamovani s črkama E in F.
3.6.1 Dosežki učencev na preizkusih znanja
3.6.1.1 Dosežki učencev prvega razreda na preizkusu znanja pred in po vpeljavi didaktične igre
Preizkus znanja za prvi razred je obsegal štiri naloge (Priloga 7.1.1). Vse naloge temeljijo na učnih ciljih iz učnega načrta za spoznavanje okolja v prvem razredu.
Povprečno so učenci na predtestu dosegli 66,7 % točk (Tabela 8). Pri prvi nalogi, kjer so morali ustrezno razvrstiti človeška čutila, je polovica učencev rešila popolnoma pravilno.
Najbolje so reševali drugo nalogo, kjer so morali obkrožiti igračo, ki se ne prevrne. Ta naloga je preverjala znanje ravnovesja. To nalogo je pravilno rešilo 5 od 6 učencev. Pri tretji nalogi se je pojavilo največ težav, saj učenci niso upoštevali tega, da je pri igrači ali predmetu možnih več odgovorov. Niso pomislili na možnost, da se lahko ena igrača premika na več načinov. Ta naloga je bila zahtevnejša. Le eden izmed učencev nalogo rešil popolnoma pravilno, ostali so imeli le delne ali nepravilne rešitve. Četrta naloga je bila reševana srednje uspešno, saj je polovica učencev nalogo rešila v popolnosti pravilno.
Tabela 8: Dosežen delež točk učencev prvega razreda na predtestu
Učenec Naloga 1 Naloga 2 Naloga 3 Naloga 4 Skupaj točk
Skupaj [%]
1A 4/4 1/1 6/6 3/3 14/14 100
1B 4/4 1/1 5/6 3/3 13/14 93
1C 4/4 1/1 4/6 3/3 12/14 86
1D 2/4 1/1 4/6 1/3 8/14 57
1E 2/4 0/1 3/6 1/3 6/14 43
1F 0/4 1/1 1/6 1/3 3/14 21
Povprečje 66,7
40
S potestom smo želeli preveriti, koliko so učenci po odigrani didaktični igri napredovali v znanju in koliko so znanje poglobili. Pri potestu so učenci izkazali boljše rezultate, in sicer je vsak izmed učencev dosegel izboljšan rezultat glede na predtest.
Tabela 9: Dosežen delež točk učencev prvega razreda na potestu
Učenec Naloga 1 Naloga 2 Naloga 3 Naloga 4 Skupaj Skupaj [%]
1A 4/4 1/1 6/6 3/3 14/14 100
1B 4/4 1/1 6/6 3/3 14/14 100
1C 4/4 1/1 5/6 3/3 13/14 93
1D 4/4 1/1 4/6 2/3 11/14 79
1E 4/4 1/1 3/6 1/3 9/14 64
1F 1/4 1/1 2/6 1/3 5/14 36
Povprečje 78,6
Učenci so na potestu dosegli v povprečju 78,6 % točk. Iz Tabele 9 lahko razberemo, da so vsi učenci drugo nalogo rešili pravilno. Prav tako je bila dobro reševana prva naloga, saj jo je pravilno rešilo 5 od 6 učencev. Napredek (povprečni g-faktor 0,62; Tabela 10) smo zaznali pri prvi nalogi, saj je na predtestu prvo nalogo pravilno rešila polovica učencev, sedaj jo je le-to rešilo 5 od 6 učencev. Razlog lahko najdemo v tem, da sta bili v didaktični igri dve nalogi povezani s to tematiko in cilji, ki smo jih preverjali pri tej nalogi na preizkusu znanja. Najmanj so učenci napredovali (povprečni g-faktor 0,17) pri četrti nalogi, saj so nekateri učenci nalogo pravilno rešili že na predtestu. Ostali učenci pa v didaktični igri niso pridobili toliko znanja, da naloge na preizkusu znanja pravilno rešili.
Trdimo lahko, da se so po igranju računalniške didaktične igre dosežki zvišali (Graf 3), povprečni g-faktor je znašal 0,43. Napredek v znanju je razviden iz Grafa 1 in Grafa 2.
41
Tabela 10: Deleži dosežkov učencev prvega razreda na pred- in potestu
RAZRED NALOGA UČNI CILJI opazovati, opisati in poimenovati lastno
42
Graf 1: Povprečni delež doseženih točk [%] na pred in potestu v prvem razredu
Graf 2: Povprečni delež doseženih točk [%] pri posamezni nalogi na preizkusu znanja za prvi razred
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
Delež doseženih točk [%]
Predtest Potest
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
1. naloga 2. naloga 3. naloga 4. naloga
Predtest Potest
43
Graf 3: Povprečni delež doseženih točk [%] pri posameznih učencih na preizkusu znanja za prvi razred
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
1A 1B 1C 1D 1E 1F
Predtest Potest
44
3.6.1.2 Dosežki učencev drugega razreda na preizkusu znanja pred in po vpeljavo didaktične igre
Predtest in potest sta bila enaka (Priloga 7.1.2) in sta obsegala 4 naloge. Vse naloge so oblikovane upoštevajoč učni načrt in učne cilje za spoznavanje okolja v 2. razredu.
Povprečno so učenci na predtestu dosegli 52,7 % točk (Tabela 11). Prva naloga je od učencev zahtevala znanje o ravnovesju in gugalnici. Nalogo je v popolnosti rešila le polovica, ostali so pravilno rešili le prvi del. Pri drugi nalogi so morali učenci izbrati ustrezen pogon (notranji ali zunanji) za izbrane predmete. Učenci so vedeli, da človek deluje na notranji pogon, toda tega niso znali pojasniti. Najbolje so učenci reševali tretjo nalogo, ki je bila povezana z okostjem. Videti je, da so to snov pri pouku dobro predelali.
Slabše reševana je bila četrta naloga (45,83 %; Tabela 13), ki se je nanašala na energijo.
Iz Tabele 11 je razvidno, da nihče naloge ni rešil pravilno. Razlog je lahko v tem, da učenci znanja niso ustrezno povezali ali točno te določene tematike niso obravnavali. Za učence drugega razreda je bila naloga zahtevnejša, saj sodi med višje taksonomske ravni znanja.
Tabela 11: Dosežen delež točk učencev drugega razreda na predtestu
Učenec Naloga 1 Naloga 2 Naloga 3 Naloga 4 Skupaj Skupaj [%)
2A 3/4 2/4 3/4 0/1 8/13 62
2B 3/4 2/4 3/4 0/1 8/13 62
2C 3/4 1/4 3/4 0/1 7/13 54
2D 1/4 2/4 3/4 0/1 6/13 46
2E 1/4 2/4 3/4 0/1 6/13 46
2F 1/4 2/4 3/4 0/1 6/13 46
Povprečje 52,7
Rezultati potesta kažejo, da so vsi učenci napredovali v znanju.
Tabela 12: Dosežen delež točk učencev drugega razreda na potestu
Učenec Naloga 1 Naloga 2 Naloga 3 Naloga 4 Skupaj Skupaj [%]
2A 3/4 4/4 4/4 0/1 12/13 92
2B 4/4 3,5/4 3/4 0,5/1 11/13 85
2C 4/4 3/4 2,5/4 0,5/1 10/13 77
2D 4/4 3/4 3/4 0/1 10/13 77
2E 2/4 2/4 2,5/4 0,5/1 8/13 62
2F 1/4 4/4 3/4 0/1 8/13 62
Povprečje 75,8
45
Učenci so na potestu dosegli v povprečju 75,8 % točk in s tem izkazali srednji napredek v znanju (g-faktor 0,37; Tabela 13). Iz Tabele 12 lahko razberemo, da so učenci najbolje reševali prvo nalogo, saj jo je pravilno rešila polovica učencev. Učenci so povprečno dosegali višje število točk pri drugi in tretji nalogi. Napredek v znanju (povprečni g-faktor 0,50) smo zaznali pri prvi nalogi. Sklepamo, da so z didaktično igro pridobili ustrezno znanje pri nalogi, ki zasleduje cilj o ravnovesju in je bila podobna nalogi na preizkusu znanja. Napredka nismo zaznali pri tretji nalogi, ki je preverjala znanje o okostju. Tudi pri drugem razredu lahko trdimo, da so se po igranju računalniške didaktične igre dosežki zvišali in učenci so napredovali v znanju. Posamezni učenci so v znanju napredovali različno, nekateri več in nekateri manj. Kljub temu imajo vsi višje število točk na potestu (Graf 6). Slednje je razvidno tudi na Grafu 4 in Grafu 5.
Graf 4: Povprečni delež doseženih točk [%] na pred in potestu v drugem razredu
0 10 20 30 40 50 60 70 80
Delež doseženih točk [%]
Predtest Potest
46
Graf 5: Povprečni delež doseženih točk [%] pri posamezni nalogi na preizkusu znanja za drugi razred
Graf 6: Povprečni delež doseženih točk [%] pri posamezni nalogi na preizkusu znanja za drugi razred
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
1. naloga 2. naloga 3. naloga 4. naloga
Predtest Potest
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
2A 2B 2C 2D 2E 2F
Predtest Potest
47
Tabela 13: Deleži dosežkov učencev drugega razreda na pred- in potestu
RAZRED NALOGA UČNI CILJI
Povprečni delež točk na predtestu [%]
Povprečni delež točk na potestu
[%]
G-faktor
2.
1.
Znajo opisati ravnovesje in ločiti stanje ravnovesja od stanja mirovanja.
50,00 75,00 0,50
2.
Ločijo notranji od zunanjega pogona.
Vedo, da človek za gibanje potrebuje energijo.
45,83 81,25 0,65
3.
Poznajo svoje telo in poimenujejo notranje dele telesa.
Poznajo delovanje okostja.
75,00 75,00 0,00
4.
Vedo, da človek za gibanje potrebuje energijo.
0,00 25,00 0,25
Povprečje 42,70 64,06 0,37
48
3.6.1.3 Dosežki učencev tretjega razreda na preizkusu znanja pred in po vpeljavo didaktične igre
Preizkus znanja za tretji razred je obsegal štiri naloge (Priloga 7.1.3).
Na predtestu za tretji razred so učenci v povprečju dosegli 48,3 % vseh možnih točk. Pri prvi nalogi so učenci morali samostojno oblikovati odgovore na vprašanji o gibanju in svetlobi. Učenci so izkazali že solidno predznanje, saj so pri prvi nalogi vsi dosegli vsaj del točk. Druga naloga je bila za učence že zahtevnejša, umestili smo jo v taksonomsko raven uporaba znanja. Kljub temu je 5 od 6 učencev doseglo določen odstotek točk. Tretja naloga je bila sestavljena iz več trditev in ki so povezovale različne učne vsebine. Učenci so morali trditvam določiti pravilnost in napačne trditve ustrezno popraviti. Opazili smo, da se tu pojavijo razlike med učenci z različnimi učnimi zmožnostmi. Ugotovili smo, da so bile nekatere trditve za učence zahtevne, saj jih ni nihče rešil. Menimo, da je takšen rezultat posledica tega, da učenci izbranih učnih vsebin niso povsem usvojili in pridobljenega znanja niso uspeli ustrezno povezati. Iz Tabele 14 razberemo, da je bila najbolje reševana četrta naloga, ki je preverjala znanje o svetlobi (pot svetlobe), saj so jo vsi učenci rešili pravilno. S to nalogo tako ni mogoče preverjati napredka v znanju na področju svetlobe. Na predtestu izstopata dva rezultata, kot je razvidno iz Grafa 9.
Najuspešnejši je bil učenec 3A, ki je na predtestu 2 od 4 nalog rešil že povsem pravilno in v povprečju dosegel 65 % točk. Najmanj uspešen učenec je na predtestu v povprečju dosegel le 29 % točk. Na eno od nalog ni poznal odgovora.
Tabela 14: Dosežen delež točk učencev tretjega razreda na predtestu
Učenec Naloga 1 Naloga 2 Naloga 3 Naloga 4 Skupaj Skupaj [%]
3A 2/2 2/4 3,5/5 1/1 8,5/12 65
3B 1,5/2 2/4 1/5 1/1 5,5/12 46
3C 0,5/2 2/4 2,5/5 1/1 6/12 50
3D 1,5/2 2/4 2,5/5 1/1 7/12 58
3E 1,5/2 1/4 1,5/5 1/1 5/12 42
3F 1,5/2 0/4 1/5 1/1 3,5/12 29
Povprečje 48,3
49
Na potestu so skoraj vsi učenci izkazali boljše rezultate.
Tabela 15: Dosežen delež točk učencev tretjega razreda na potestu
Učenec Naloga 1 Naloga 2 Naloga 3 Naloga 4 Skupaj Skupaj [%]
3A 2/2 3/4 3,5/5 1/1 9,5/12 79
3B 2/2 4/4 3,5/5 1/1 10,5/12 88
3C 0,5/2 4/4 4/5 1/1 9,5/12 79
3D 1,5/2 2/4 3,5/5 1/1 8/12 67
3E 1/2 2/4 2/5 1/1 6/12 50
3F 1,5/2 2/4 1,5/5 1/1 5/12 42
Povprečje 68,3
Učenci so na potestu dosegli v povprečju 67,8 % točk. Izračunan povprečni g-faktor je 0,28. Iz Tabele 15 lahko vidimo, da so učenci zopet najbolje rešili četrto nalogo. Pri tej nalogi ni napredka v znanju, saj so že na predtestu vsi nalogo rešili pravilno. Napredek v znanju se kaže pri drugi in tretji nalogi. Ti dve nalogi na preizkusu znanja zasledujeta enake cilje kot podigre v didaktični igri. Mogoče je, da so s pomočjo zbranega reševanja didaktične igre vsebino nalog priklicali v spomin in so jim bila v pomoč pri reševanju potesta. Razloge za slabše reševano nalogo – nalogo 3 – lahko najdemo tudi v tem, da so morali na preizkusu znanja učenci izkazati ne zgolj pomnjenja, ampak tudi razumevanje in uporabo. Kaže, da tega žal niso izkazali. Velik napredek v znanju je pokazal učenec 3B, saj je svoj rezultat izboljšal za kar 5 točk, iz 5,5 na 10,5 točk. Trdimo lahko, da so se z igranjem računalniške didaktične igre dosežki večine učencev zvišali, kar je razvidno tudi iz Grafa 7, Grafa 8 in Grafa 9.
50
Tabela 16: Deleži dosežkov učencev tretjega razreda na pred- in potestu
RAZRED NALOGA UČNI CILJI
Povprečni delež točk na predtestu [%]
Povprečni delež točk na
potestu [%]
G-faktor
3.
1.
Vedo, kako deluje človeško telo.
Spoznajo lastnosti svetlobe in pogoje, ki nam omogočajo, da predmete vidimo.
70,83 70,83 0,00
2.
Poznajo svoja čutila.
Poznajo čutili za vid in zvok.
37,50 60,67 0,37
3.
Spoznajo načine gibanja teles v vodi in v zraku.
Vedo, kako deluje človeško telo. Poznajo svoja čutila
40,00 60,00 0,33
4.
Vedo, kako potuje svetloba.
100,00 100,00 0,00
Povprečje 62,08 72,88 0,28
51
Graf 7: Povprečni delež doseženih točk na pred in potestu v tretjem razredu
Graf 8: Povprečni delež doseženih točk [%] pri posamezni nalogi na preizkusu znanja za tretji razred
0 10 20 30 40 50 60 70 80
Delež doseženih točk [%]
Predtest Potest
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
1. naloga 2. naloga 3. naloga 4. naloga
Predtest Potest
52
Graf 9: Povprečni delež doseženih točk [%] pri posameznih učencih na preizkusu znanja za tretji razred
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
3A 3B 3C 3D 3E 3F
Predtest Potest
53
3.6.1.4 Dosežki učencev četrtega razreda na preizkusu znanja pred in po vpeljavi didaktične igre
Preizkus znanja za učence četrtega razreda je obsegal 6 nalog različnih taksonomskih ravni (Priloga 7.1.4).
Povprečno so učenci na predtestu dosegli 46,5 % točk. Pri prvi nalogi so morali učenci samostojno oblikovati odgovore na vprašanje o temperaturi in čutilih. Ta naloga je bila slabše reševana. Načeloma je nekaj učencev vedelo, da s tipom telesom ne moremo določati točne temperature, vendar odgovora niso utemeljili. Tabela 17 prikazuje, da so drugo nalogo uspešno rešili 4 učenci četrtega razreda. Tretja naloga je bila sestavljena iz dveh delov in je preverjala učni snovi ločevanje zmesi in notranji organi (ledvice). To nalogo je le eden izmed učencev rešil popolnoma pravilno, ostali so imeli le delne ali nepravilne rešitve. Menimo, da pri pouku morda filtriranja v ledvicah pri obravnavi notranjih organov ali ločevanja zmesi niso omenili, lahko so pa učenci le-to pozabili. Med slabše rešenimi nalogami sta četrta in šesta naloga. Učenci so pri četrti nalogi podajali le delne rešitve, popolne ni zapisal nihče. Za peto nalogo so učenci dobili večinoma polovične ali tretjinske točke. Ta naloga je bila nižje taksonomske ravni, preverjala je, kako znajo učenci razvrstiti približne vrednosti srčnega utripa pri različnih dejavnostih.
Šesta naloga je od učencev zahtevala primerjavo centralne kurjave s krvnim obtokom.
Ta naloga je bila višje taksonomske ravni in se ni skladala z ustreznimi predstavami, ki so jih imeli učenci o delovanju krvožilja in centralne kurjave.
Tabela 17: Dosežen delež točk učencev četrtega razreda na predtestu Učenec Naloga
54
Potest je pokazal izboljšane rezultate učencev, toda pri vsakem v različni meri.
Tabela 18: Dosežen delež točk učencev četrtega razreda na potestu Učenec Naloga
Učenci so na potestu dosegli v povprečju 62,0 % točk, kar je izboljšan rezultat (g-faktor:
0,30). Iz Tabele 18 lahko razberemo, da so učenci najbolje rešili tretjo nalogo, ki jo je pravilno rešilo 5 učencev od 6 in kaže napredek v znanju (povprečni g-faktor 0,86).
Napredek v znanju je zaznaven tudi pri četrti in peti nalogi. Sklepamo, da so učenci z natančnim igranjem didaktične priklicali, povezali ali pridobili znanje, ki jim je na potestu pomagalo pri reševanju. Zaznavnega napredka ali sprememb v znanju ni bilo pri drugi nalogi, saj so rezultati glede na predtest enaki. Menimo, da učenci niso dosledno prebirali povratne informacije vprašanj in trditev didaktične igre, ki bi pripomogle k reševanju te naloge, saj to vprašanje zasleduje enake učne cilje kot naloga na preizkusu znanja. Lahko so tudi igro dojeli kot deloma tekmovalno in so jo želeli zaključiti pred ostalimi sošolci, zato so branje povratne informacije preskočili. Prva naloga je bila točkovno slabša na potestu kot na predtestu. Predvidevamo, da je učence to vprašanje zmedlo in so ga razumeli napačno, kljub temu da je v didaktični igri vprašanje skoraj popolnoma enako kot na preizkusu znanja. Deleži doseženih točk na preizkusih znanja so predstavljeni v Tabeli 19, skupaj s povprečnimi g-faktorji. Grafi 10, 11 in 12 kažejo na to, da so učenci v četrtem razredu po igranju računalniške didaktične igre povprečne dosežke zvišali in napredovali, toda ne pri vseh nalogah v enaki meri.
55
Tabela 19: Deleži dosežkov učencev četrtega razreda na pred- in potestu
RAZRED NALOGA UČNI CILJI
Znajo razložiti osnovni pomen krvi. Poznajo
Znajo meriti frekvenco srčnega utripa in jo
Znajo pojasniti pomen sklenjenega cevja
56
Graf 10: Povprečni delež doseženih točk [%] na pred- in potestu v četrtem razredu
Graf 11: Povprečni delež doseženih točk [%] pri posamezni nalogi na preizkusu znanja za četrti razred
0 10 20 30 40 50 60 70
Delež doseženih točk [%]
Predtest Potest
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
1. naloga 2. naloga 3. naloga 4. naloga 5. naloga 6. naloga Predtest Potest
57
Graf 12: Povprečni delež doseženih točk [%] pri posameznih učencih na preizkusu znanja za četrti razred
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
4A 4B 4C 4D 4E 4F
Predtest Potest
58
3.6.1.5 Dosežki učencev petega razreda na preizkusu znanja pred in po vpeljavi didaktične igre
Preizkus znanja za peti razred je obsegal pet nalog (Priloga 7.1.5).
Povprečno so učenci na predtestu dosegli 39,3 % točk, kar je glede na ostale razrede nižji dosežek. Prvo nalogo so učenci rešili delno pravilno. Pri drugi nalogi so učenci izkazali osnovno znanje, pravilno sta nalogo rešila dva učenca, ostali so imeli delne rešitve. Tretjo nalogo so učenci večinoma rešili ustrezno, vendar nepopolno. Pri četrti nalogi so morali učenci s pomočjo slike razložiti stanje, ki ga vidijo na prevesni gugalnici.
Učenci so nalogo rešili bolj ali manj uspešno, saj so se odgovori razlikovali po ustreznosti utemeljitev. Pri peti nalogi so morali učenci samostojno načrtovati poskus, s katerim bi izmerili prostornino svojega telesa. Ugotovili smo, da je bila ta naloga za učence zahtevna, saj je nihče izmed učencev ni rešil ali rešil pravilno. Naloga po uporabljeni taksonomiji spada med naloge višjih taksonomskih ravni. Menimo, da je takšen rezultat posledica tega, ker učenci niso učnih snovi predelali tako natančno oz. poglobljeno, kar kažejo tudi slabši rezultati predtesta. Najvišje število točk je imel učenec 5A, ki je dosegel 7 točk od 11 možnih točk in je povsem pravilno rešil 3 naloge. Presenetil nas je rezultat učenca 5D, saj je dosegel le 2 točki in nobene naloge ni rešil pravilno.
Tabela 20: Dosežen delež točk učencev petega razreda na predtestu
Učenec Naloga 1 Naloga 2 Naloga 3 Naloga 4 Naloga 5 Skupaj Skupaj [%]
5A 1/2 2/2 2/2 2/2 0/3 7/11 64
5B 1/2 2/2 2/2 1/2 0/3 6/11 55
5C 1/2 1/2 1/2 1/2 0/3 4/11 36
5D 0,5/2 0,5/2 1/2 0/2 0/3 2/11 18
5E 0,5/2 0,5/2 0/2 2/2 0/3 3/11 27
5F 2/2 1/2 0/2 1/2 0/3 4/11 36
Povprečje 39,3
Potest v večini kaže boljše rezultate od predtesta, in sicer 5 od 6 učencev je doseglo izboljšan rezultat, en učenec pa je dosegel enak rezultat na pred- in potestu.
59
Tabela 21: Dosežen delež točk učencev petega razreda na potestu
Učenec Naloga 1 Naloga 2 Naloga 3 Naloga 4 Naloga 5 Skupaj Skupaj [%]
5A 2/2 2/2 2/2 2/2 1,5/3 9,5/11 86
5B 2/2 2/2 2/2 1/2 3/3 10/11 91
5C 2/2 1/2 1/2 1/2 2/3 7/11 64
5D 0,5/2 1,5/2 1,5/2 1/2 1,5/2 6/11 55
5E 2/2 0,5/2 1/2 2/2 1/3 6,5/11 59
5F 2/2 1/2 0/2 1/2 0/3 4/11 36
Povprečje 60,2
Učenci so na potestu dosegli v povprečju 60,2 % točk, kar predstavlja zaznaven napredek v znanju (povprečni g-faktor 0,41). Iz Tabele 21 lahko razberemo, da so učenci najbolje rešili prvo nalogo, ki jo je pravilno rešilo kar 5 učencev. Vredno je izpostaviti tudi zadnjo nalogo, saj kaže napredek v znanju (povprečni g-faktor 0,50) – torej so učenci pri tej učni snovi poglobili znanje skozi didaktično igro. Napredek v znanju pri ostalih nalogah se med posameznimi učenci precej razlikuje. Opaziti je večji napredek učencev z višjimi učnimi sposobnostmi (5A in 5B), njuna napredka v znanju precej odstopata od povprečnega napredka v znanju skupine. Učenec z nižjimi učnimi spodobnostmi 5F je dosegel enako število točk kot na predtestu in pri njem ni napredka v znanju. Lahko trdimo, da so po igranju računalniške didaktične igre dosežki pri večini učencev zvišali (Graf 15). To lahko opazimo tudi na Grafu 13 in Grafu 14, saj se delež točk na pred- in potestu razlikuje. To potrjuje tudi izračun g-faktorja (Tabela 22).
60
Tabela 22: Deleži dosežkov učencev petega razreda na pred- in potestu
RAZRED NALOGA UČNI CILJI dihalna plina (ogljikov dioksid in kisik) ter
Znajo ugotoviti pomen in opisati vrste izolacijskih materialov ter poiskati primere uporabe. (stojali, nihajni drog, vrtišče in sedalo).
61
Graf 13: Povprečni delež doseženih točk [%] učencev petega razreda na preizkusu znanja
Graf 14: Povprečni delež doseženih točk [%] pri posamezni nalogi na preizkusu znanja za peti razred
0 10 20 30 40 50 60 70
Delež doseženih točk [%]
Predtest Potest
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
1. naloga 2. naloga 3. naloga 4. naloga 5. naloga
Predtest Potest
62
Graf 15: Povprečni delež doseženih točk [%] pri posameznih učencih na preizkusu znanja za peti razred
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
5A 5B 5C 5D 5E 5F
Predtest Potest
63
Iz Grafa 16 je razvidno, da so učenci vseh petih razredov po odigrani računalniški didaktični igri napredovali v znanju. Napredki v znanju so si zelo podobni, največji napredek je zaznaven v 5. razredu, manjši pa v 1. in 4. razredu. To je možno zaradi dveh razlogov. Eden izmed teh je, da so se učenci že zelo dobro izkazali na predtestu in so bili dosežki na potestu podobni. Drugi razlog je lahko ta, da učenci svojega znanja s pomočjo didaktične igre niso toliko poglobili. To je odvisno od učenčevega zanimanja o učni
Iz Grafa 16 je razvidno, da so učenci vseh petih razredov po odigrani računalniški didaktični igri napredovali v znanju. Napredki v znanju so si zelo podobni, največji napredek je zaznaven v 5. razredu, manjši pa v 1. in 4. razredu. To je možno zaradi dveh razlogov. Eden izmed teh je, da so se učenci že zelo dobro izkazali na predtestu in so bili dosežki na potestu podobni. Drugi razlog je lahko ta, da učenci svojega znanja s pomočjo didaktične igre niso toliko poglobili. To je odvisno od učenčevega zanimanja o učni