81
3.2 LIKOVNO-DIDAKTIČEN DEL
3.2.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Menim, da se kombinacije likovnih tehnik s fotografijo v osnovnih in srednjih šolah premalo poudarja, kljub temu, da je fotografija eden izmed najpomembnejših medijev sedanjega časa ter obenem ponuja različne možnosti v likovnem izražanju. Kombinacijo med fotografijo in destruktivnimi tehnikami sem poskušala predstaviti dijakom na likovnih srednjih šolah kot eno izmed sodobnejših kreativnih mešanih tehnik. Želene cilje sem dosegla s kvalitativno analizo, ki sem jo izvedla z dvema vprašalnikoma ter formalno analizo likovnih del. Za ta namen sem oblikovala svojo učno pripravo, pri kateri sem kot osrednjo tematiko izbrala problematiko »retuširanih podob iz medijev«. Pri dijakih likovnih smeri sem najprej poskušala raziskati njihovo dosedanje poznavanje glede področja fotografije v likovni umetnosti. Ob tem me je predvsem zanimalo kako pogosto se ukvarjajo z različnimi tehnikami v fotografiji, kakšne tehnike so to bile in koliko znanja so si nabrali glede omenjenega področja ustvarjanja. Prvi raziskovalni cilj sem preverjala z vprašalnikom pred izpeljano učno uro. Drugi raziskovalni cilj sem preverjala z vprašalnikom po izpeljani učni uri. Raziskavo sem dopolnila z analizo likovnih del, ki naj bi pokazala ali je izpeljana likovna naloga primerna in zanimiva za izvajanje pri likovnem pouku.
Glavni kriteriji, na katere sem se osredotočila pri analizi likovnih del dijakov so:
Likovna tehnika: ocenjevanje likovnih del glede na kombinacijo likovnih tehnik, ki so bile dijakom na voljo (topljenje, žganje, praskanje ipd. v fotografiji).
Inovativnost: ocenjevanje kreativnosti in inovativnosti uporabe likovne tehnike v fotografiji.
Koncept: dobro izražen koncept z likovno tehniko glede na izbrano aktualno tematiko, ki jim je bila predstavljena.
3.2.2 LIKOVNO-DIDAKTIČNI RAZISKOVALNI CILJI IN VPRAŠANJA a) Raziskovalni cilji
Raziskovalni cilj 2: Preveriti poznavanje dijakov likovnih smeri glede področja fotografije v likovni umetnosti.
Raziskovalni cilj 2: Analizirati likovne izdelke dijakov in njihovega odnosa do destruktivnih tehnik v fotografiji po izpeljavi učne ure.
b) Raziskovalna vprašanja
Raziskovalno vprašanje 2: Kako dobro poznajo dijaki likovnih smeri področje fotografije v likovni umetnosti?
Raziskovalno vprašanje 3: Kakšen odnos imajo dijaki likovnih smeri do destruktivnih tehnik v fotografiji?
82 3.2.3 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
a) VZOREC
Vzorec je bil namenski. Izbrala sem si dva razreda dijakov različnih letnikov na izbrani srednji šoli. Vseh dijakov, ki so sodelovali pri raziskavi, je bilo 30.
b) POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV
V Empiričnem delu sem uporabila kvalitativno raziskavo, metodo zbiranja podatkov, ki sem jo izpeljala s pomočjo dveh vprašalnikov ter analizo likovnih del dijakov na izbrani srednji šoli. Učno uro sem izpeljala na eni izmed likovno usmerjenih srednjih šol v Sloveniji leta 2021. Vprašalnika sta sestavljena iz vprašanj kombiniranega tipa na podlagi fotografije v likovni umetnosti, destruktivnih tehnik ter kombinacije obeh.
Končna likovna dela sem fotografirala in jih analizirala glede na pogoje, ki sem jih postavila pri nalogi. Pri izbranih likovnih delih sem pripravila kratke opise glede izvirnosti, koncepta ter tehnik likovnih del.
c) POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
Sprva sem prepisala in analizirala odgovore na vprašanja z vprašalnika, ki sem jim ga postavila pred in po izpeljani učni uri. Prvi vprašalnik je vseboval zgolj vprašanja glede poznavanja tematike fotografije v likovni umetnosti in dijaki so nanj odgovarjali pred izpeljavo likovne naloge. Drugi vprašalnik se je navezoval le na izpeljavo likovne naloge, razdelila sem jih ob koncu učne ure. Rezultate sem kodirala in statistično obdelala.
Po analizi odgovorov dijakov sem izbrala še nekaj likovnih del ter jih opisala glede na izbrane kriterije. Ocenjevala sem njihovo kreativnost, iznajdljivost pri uporabi destruktivnih tehnik ter izražen koncept glede izbrane tematike.
3.2.4 ANALIZA LIKOVNO-DIDAKTIČNE RAZISKAVE Refleksija izvedenih učnih ur
Učne ure sem izvedla na eni izmed gimnazij v Primorski regiji z 2. in 3. letnikom likovne smeri. Dijakov iz obeh razredov je bilo skupaj 30. Vsako učno uro sem začela s približno 45-minutno razlago o fotografiji. Začela sem s pogovorom o naraščanju globalne pomembnosti fotografije, vse od njenega izuma naprej. Poudarila sem raznolikost in vsestransko uporabnost fotografije ter konkurenčnost v svetu medijev. Tako sem se navezala še na problematiko retuširanja fotografije, ki se je skupaj z medijem močno razširila. S pomočjo Power-point predstavitve sem jim pokazala različne načine digitalne retuše in možnosti obdelave fotografije, posebej pa sem poudarila, da na razumevanje fotografije lahko močno vpliva že različna postavitev oz. obrezava kadrov ali spreminjanje barve in svetlobe. Navezala sem se na razširjenost uporabe fotoaparatov ter na dostopnost le-teh zaradi razvoja tehnologije in posledično na retuširanje oziroma manipulacijo fotografije s pomočjo telefona. Omenila sem tudi filtre na spletnih omrežjih
83
in napačno interpretacijo lepotnih idealov zaradi pogostosti manipulacije fotografije.
Dijake sem postavila pred aktualno problematiko nerealnih in popačenih podob, ki jih lahko dosežemo z medijem fotografije. Iz vsakdanje rabe fotografije sem se navezala še na fotografijo v likovni umetnosti ter izpostavila nekaj avtorjev, ki ustvarjajo na tem področju. Dijakom sem omenila nekaj vodilnih avtorjev preko krajšega zgodovinskega pregleda, od samega izuma fotografije do umetnosti 21. stoletja. Med drugimi sem izpostavila tudi umetnike kot so Andy Warhol, Hannah Höch, Gerhard Richter in Barbara Kruger. Med naštevanjem možnosti likovnih tehnik v fotografiji sem se navezala na destruktivne tehnike v fotografiji in izpostavila umetnico Rossano Jones, ki fotografske posnetke nadgrajuje na različne kreativno-destruktivne načine. Med razlaganjem destruktivnih tehnik sem se navezala na serijo avtorskih likovnih del in jim na podlagi teh predstavila različne možnosti likovnih intervencij v fotografiji. Po razlagi sem nadaljevala z navodili za izpeljavo likovne naloge.
Vsak dijak je dobil 4 enake fotografije retuširanega modela, pri čemer je vsak prejel drugačen motiv. Z destruktivnimi tehnikami, kot so žganje, beljenje z odstranjevalcem madežev in praskanje, so morali motiv portreta na fotografiji kreativno preobraziti. Prva fotografija ostane nedotaknjena, pri drugi, tretji in četrti pa morajo intenzivnost tehnik stopnjevati. Ob tem sem jih opozorila, da je zadnja fotografija lahko uničena toliko, kot sami menijo, da je neprimerno retuširana (če se jim zdi, da je neprimerno retuširana in zelo nerealna podoba, jo lahko še bolj uničijo). Opomnila sem jih, da so njihova končna likovna dela lahko pozitivna ali negativna, lahko so npr. groteskna, žalostna, humorna, estetsko prijetna, anarhistična, estetsko neprijetna itd. Ob koncu ustvarjalnega procesa so dijaki svoje fotografije pritrdili na risalni list, da se je jasno videl postopek preobrazbe motiva in vnosa destruktivnih tehnik v fotografijo.
Destruktivne tehnike so bile varne pri izvedbi učne priprave. Zaradi nameščenega požarnega alarma v zgradbi šole so se dijaki, ki so uporabljali ogenj, morali odpraviti izven prostorov gimnazije. Ko so bili zadovoljni z rezultati, so se vrnili v učilnico in nadaljevali z ostalimi destruktivnimi tehnikami. Zaradi uporabe odstranjevalca madežev so se fotografije sušile več časa, zato sem jih opozorila naj ga uporabijo kot prvo tehniko in nato nadaljujejo z ostalimi.
Opis likovnih del dijakov Likovne gimnazije
Analizo likovnih del dijakov pri pedagoškem delu sem opravila na podlagi treh kriterijev.
Ocenjevala sem likovno tehniko; kombinacijo likovnih tehnik, ki so dijakom na voljo, torej, topljenje, žganje, praskanje v fotografiji ter navsezadnje stopnjevanje izbranih tehnik; inovativnost pri uporabi destruktivnih tehnik v fotografiji, kako so se dijaki znašli in kako kreativni so bili z novimi likovnimi tehnikami, in navsezadnje sem ocenjevala še izražen koncept v likovnem delu. Nad rezultati sem bila pozitivno presenečena, saj so se vsi dijaki dobro znašli z likovnimi tehnikami in so domišljiji ter eksperimentiranju pustili prosto pot.
84 LIKOVNO DELO št. 1
Pri prvem izbranem likovnem delu je dijakinja uporabila vse možne destruktivne tehnike;
praskanje, žganje in beljenje. Pri stopnjevanju tehnik se je odločila, da bo stopnjevala kar vse tri: več ognja, praskanja ter beljenja, tako da že na prvi fotografiji lahko vidimo minimalno posredovanje v kompozicijo, pri zadnji pa je vsa iznakažena. Tehnike je na vsaki fotografiji uporabila drugače, destruktivne poteze si niso na nobeni fotografiji podobne. S praskanjem je dosegla efekt teksture na fotografiji v obliki linij, z beljenjem je manipulirala barvo, z ognjem pa je posredovala predvsem pri robovih kompozicije posamezne fotografije. Dijakinja je tehnike uporabila v fotografski kompoziciji na zelo zanimiv način, saj jih je uporabila posamično, obenem pa jih združila v enakomerno destruktivno harmonijo. Motiv fotografije je popolnoma popačila in s tem ustrezno izrazila izbran koncept likovnega dela. Čeprav so destruktivne tehnike težje obvladljive, še posebej pri prvi uporabi, je dijakinja vse tri tehnike imela pod kontrolo in jih je taktično umestila v kompozicijo.