LIKOVNO-DIDAKTIČNI RAZISKOVALNI CILJI IN VPRAŠANJA

Raziskovalni cilj 2: Preveriti poznavanje dijakov likovnih smeri glede področja fotografije v likovni umetnosti.

Raziskovalni cilj 2: Analizirati likovne izdelke dijakov in njihovega odnosa do destruktivnih tehnik v fotografiji po izpeljavi učne ure.

b) Raziskovalna vprašanja

Raziskovalno vprašanje 2: Kako dobro poznajo dijaki likovnih smeri področje fotografije v likovni umetnosti?

Raziskovalno vprašanje 3: Kakšen odnos imajo dijaki likovnih smeri do destruktivnih tehnik v fotografiji?

82 3.2.3 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP

a) VZOREC

Vzorec je bil namenski. Izbrala sem si dva razreda dijakov različnih letnikov na izbrani srednji šoli. Vseh dijakov, ki so sodelovali pri raziskavi, je bilo 30.

b) POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

V Empiričnem delu sem uporabila kvalitativno raziskavo, metodo zbiranja podatkov, ki sem jo izpeljala s pomočjo dveh vprašalnikov ter analizo likovnih del dijakov na izbrani srednji šoli. Učno uro sem izpeljala na eni izmed likovno usmerjenih srednjih šol v Sloveniji leta 2021. Vprašalnika sta sestavljena iz vprašanj kombiniranega tipa na podlagi fotografije v likovni umetnosti, destruktivnih tehnik ter kombinacije obeh.

Končna likovna dela sem fotografirala in jih analizirala glede na pogoje, ki sem jih postavila pri nalogi. Pri izbranih likovnih delih sem pripravila kratke opise glede izvirnosti, koncepta ter tehnik likovnih del.

c) POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV

Sprva sem prepisala in analizirala odgovore na vprašanja z vprašalnika, ki sem jim ga postavila pred in po izpeljani učni uri. Prvi vprašalnik je vseboval zgolj vprašanja glede poznavanja tematike fotografije v likovni umetnosti in dijaki so nanj odgovarjali pred izpeljavo likovne naloge. Drugi vprašalnik se je navezoval le na izpeljavo likovne naloge, razdelila sem jih ob koncu učne ure. Rezultate sem kodirala in statistično obdelala.

Po analizi odgovorov dijakov sem izbrala še nekaj likovnih del ter jih opisala glede na izbrane kriterije. Ocenjevala sem njihovo kreativnost, iznajdljivost pri uporabi destruktivnih tehnik ter izražen koncept glede izbrane tematike.

3.2.4 ANALIZA LIKOVNO-DIDAKTIČNE RAZISKAVE Refleksija izvedenih učnih ur

Učne ure sem izvedla na eni izmed gimnazij v Primorski regiji z 2. in 3. letnikom likovne smeri. Dijakov iz obeh razredov je bilo skupaj 30. Vsako učno uro sem začela s približno 45-minutno razlago o fotografiji. Začela sem s pogovorom o naraščanju globalne pomembnosti fotografije, vse od njenega izuma naprej. Poudarila sem raznolikost in vsestransko uporabnost fotografije ter konkurenčnost v svetu medijev. Tako sem se navezala še na problematiko retuširanja fotografije, ki se je skupaj z medijem močno razširila. S pomočjo Power-point predstavitve sem jim pokazala različne načine digitalne retuše in možnosti obdelave fotografije, posebej pa sem poudarila, da na razumevanje fotografije lahko močno vpliva že različna postavitev oz. obrezava kadrov ali spreminjanje barve in svetlobe. Navezala sem se na razširjenost uporabe fotoaparatov ter na dostopnost le-teh zaradi razvoja tehnologije in posledično na retuširanje oziroma manipulacijo fotografije s pomočjo telefona. Omenila sem tudi filtre na spletnih omrežjih

83

in napačno interpretacijo lepotnih idealov zaradi pogostosti manipulacije fotografije.

Dijake sem postavila pred aktualno problematiko nerealnih in popačenih podob, ki jih lahko dosežemo z medijem fotografije. Iz vsakdanje rabe fotografije sem se navezala še na fotografijo v likovni umetnosti ter izpostavila nekaj avtorjev, ki ustvarjajo na tem področju. Dijakom sem omenila nekaj vodilnih avtorjev preko krajšega zgodovinskega pregleda, od samega izuma fotografije do umetnosti 21. stoletja. Med drugimi sem izpostavila tudi umetnike kot so Andy Warhol, Hannah Höch, Gerhard Richter in Barbara Kruger. Med naštevanjem možnosti likovnih tehnik v fotografiji sem se navezala na destruktivne tehnike v fotografiji in izpostavila umetnico Rossano Jones, ki fotografske posnetke nadgrajuje na različne kreativno-destruktivne načine. Med razlaganjem destruktivnih tehnik sem se navezala na serijo avtorskih likovnih del in jim na podlagi teh predstavila različne možnosti likovnih intervencij v fotografiji. Po razlagi sem nadaljevala z navodili za izpeljavo likovne naloge.

Vsak dijak je dobil 4 enake fotografije retuširanega modela, pri čemer je vsak prejel drugačen motiv. Z destruktivnimi tehnikami, kot so žganje, beljenje z odstranjevalcem madežev in praskanje, so morali motiv portreta na fotografiji kreativno preobraziti. Prva fotografija ostane nedotaknjena, pri drugi, tretji in četrti pa morajo intenzivnost tehnik stopnjevati. Ob tem sem jih opozorila, da je zadnja fotografija lahko uničena toliko, kot sami menijo, da je neprimerno retuširana (če se jim zdi, da je neprimerno retuširana in zelo nerealna podoba, jo lahko še bolj uničijo). Opomnila sem jih, da so njihova končna likovna dela lahko pozitivna ali negativna, lahko so npr. groteskna, žalostna, humorna, estetsko prijetna, anarhistična, estetsko neprijetna itd. Ob koncu ustvarjalnega procesa so dijaki svoje fotografije pritrdili na risalni list, da se je jasno videl postopek preobrazbe motiva in vnosa destruktivnih tehnik v fotografijo.

Destruktivne tehnike so bile varne pri izvedbi učne priprave. Zaradi nameščenega požarnega alarma v zgradbi šole so se dijaki, ki so uporabljali ogenj, morali odpraviti izven prostorov gimnazije. Ko so bili zadovoljni z rezultati, so se vrnili v učilnico in nadaljevali z ostalimi destruktivnimi tehnikami. Zaradi uporabe odstranjevalca madežev so se fotografije sušile več časa, zato sem jih opozorila naj ga uporabijo kot prvo tehniko in nato nadaljujejo z ostalimi.

Opis likovnih del dijakov Likovne gimnazije

Analizo likovnih del dijakov pri pedagoškem delu sem opravila na podlagi treh kriterijev.

Ocenjevala sem likovno tehniko; kombinacijo likovnih tehnik, ki so dijakom na voljo, torej, topljenje, žganje, praskanje v fotografiji ter navsezadnje stopnjevanje izbranih tehnik; inovativnost pri uporabi destruktivnih tehnik v fotografiji, kako so se dijaki znašli in kako kreativni so bili z novimi likovnimi tehnikami, in navsezadnje sem ocenjevala še izražen koncept v likovnem delu. Nad rezultati sem bila pozitivno presenečena, saj so se vsi dijaki dobro znašli z likovnimi tehnikami in so domišljiji ter eksperimentiranju pustili prosto pot.

84 LIKOVNO DELO št. 1

Pri prvem izbranem likovnem delu je dijakinja uporabila vse možne destruktivne tehnike;

praskanje, žganje in beljenje. Pri stopnjevanju tehnik se je odločila, da bo stopnjevala kar vse tri: več ognja, praskanja ter beljenja, tako da že na prvi fotografiji lahko vidimo minimalno posredovanje v kompozicijo, pri zadnji pa je vsa iznakažena. Tehnike je na vsaki fotografiji uporabila drugače, destruktivne poteze si niso na nobeni fotografiji podobne. S praskanjem je dosegla efekt teksture na fotografiji v obliki linij, z beljenjem je manipulirala barvo, z ognjem pa je posredovala predvsem pri robovih kompozicije posamezne fotografije. Dijakinja je tehnike uporabila v fotografski kompoziciji na zelo zanimiv način, saj jih je uporabila posamično, obenem pa jih združila v enakomerno destruktivno harmonijo. Motiv fotografije je popolnoma popačila in s tem ustrezno izrazila izbran koncept likovnega dela. Čeprav so destruktivne tehnike težje obvladljive, še posebej pri prvi uporabi, je dijakinja vse tri tehnike imela pod kontrolo in jih je taktično umestila v kompozicijo.

Slika 63: Likovno delo št. 1, 2021, destruktivne tehnike v seriji fotografij

85 LIKOVNO DELO št. 2

Drugo likovno delo sem izbrala zaradi odličnega stopnjevanja destruktivnih tehnik.

Vsaka fotografija ima več destruktivnih tehnik, pri čemer je motiv zadnje fotografije že skoraj nerazpoznaven. Dijakinja je zopet izbrala vse tri destruktivne tehnike, še posebej zanimiv rezultat pa je nastal z beljenjem fotografije, saj je videti, da je znala topljeno barvo dobro razporediti po kompoziciji. Tehniko žganja je uporabila le na zadnji fotografiji, in sicer na dva načina: z direktnim žganjem fotografske emulzije ter minimalnim žganjem robov. Čeprav je vse tri tehnike uporabila le na zadnji fotografiji, pa je ostale tehnike zelo elegantno posamično umestila na prve tri fotografije. Iz končnega rezultata je vidno, da je dijakinja ekspresivne destruktivne tehnike imela pod kontrolo.

Čeprav je motiv na zadnji fotografiji precej popačen, pa se na ostalih fotografijah lahko opazi estetsko prijetno umeščene tehnike, saj nam ob pogledu na fotografije ne vzbujajo neprijetnih občutkov gnusa, groze ali jeze, temveč so nam dela prijetna na pogled.

Slika 64: Likovno delo št. 2, 2021, destruktivne tehnike v seriji fotografij

86 LIKOVNO DELO št. 3

Zelo nepričakovan rezultat je nastal pri likovnem delu številka tri, saj je dijakinja uporabila poleg beljenja še vpijanje belila s papirjem, ki je pustil zelo zanimive odtise na drugi fotografiji. Stopnjevanje tehnik se pri likovnem delu nekoliko slabše opazi, saj je povprečno na fotografijo uporabila dve destruktivni tehniki, ki jih je kreativno povezala.

Medtem, ko se je med intervencijami obraza modela nekoliko narahlo dotaknila, pa je ozadje na vsaki fotografiji popolnoma prekrila z destrukcijo. Fotografije lahko tudi posamično stojijo kot samostojno likovno delo, saj izgleda, kot da vsaka zase nosi svoj koncept. Zelo drzno potezo je storila, ko je drugo fotografijo v celoti namakala v belilu, a je končni rezultat pokazal, da je beljenje skrbno spremljala in dosegla zanimivo prelivanje barv. Ne glede na slabšo vidnost stopnjevanja pa je dijakinja uspela izraziti mnenje glede izbrane tematike, raziskala vse tri tehnike in na kreativen način prikazala različne načine uporabe destrukcije.

Slika 65: Likovno delo št. 3, 2021, destruktivne tehnike v seriji fotografij

87 LIKOVNO DELO št. 4

Motiv na fotografijah pri četrtem primeru je bil rahlo večji izziv, saj je motiv moškega modela predstavljen v nekoliko širšem kadru, a se je dijak vseeno zelo dobro znašel s kombinacijo destruktivnih tehnik v fotografijah. Za razliko od ostalih likovnih del je dijak nekoliko redkeje uporabil destruktivne tehnike v kompoziciji, ampak jih je precej skrbno nanizal, zato so rezultati zelo zanimivi. Na vsaki fotografiji je modelu izbrisal oči, bodisi z odstranjevalcem madežev ali z ognjem. Na zadnji fotografiji pa je centralno prežgal kar ves obraz ter ga prekrižal z dvema debelejšima linijama belila. Z različnimi načini uporabe destruktivnih tehnik dijak doseže veliko mero grotesknosti ter celo humorja.

Četrto likovno delo od vseh odraža največ premišljenosti in natančnosti glede uporabe destruktivnih tehnik.

Slika 66: Likovno delo št. 4, 2021, destruktivne tehnike v seriji fotografij

88 LIKOVNO DELO št. 5

Peto likovno delo na prvi pogled izgleda zelo ekspresivno. Zadnja fotografija dokazuje zelo izrazito domišljijo pri dijakinji, ki je z destruktivnimi tehnikami edina poskušala vnesti v kompozicijo tudi besedilo. Medtem, ko je prva fotografija ostala popolnoma nedotaknjena, pa je na ostalih treh nadoknadila stopnjevanje tehnik. Tretja in četrta fotografija sta že skoraj agresivno »uničeni«, kar je dijakinja dosegla s kombinacijo praskanja in beljenja z odstranjevalcem madežev. Fotografska emulzija je s posledico belila iz črnine privlekla še svetlečo rdečo barvo, dijakinja pa je to kreativno izkoristila z napisom »freak« (v prevodu »spaka«), ki na gledalca pusti močan vtis. Razen besedila so destruktivne tehnike v fotografiji precej spontane, ampak v končnem rezultatu izpadejo precej agresivno. Likovno delo nam vzbudi občutke anarhizma ter protesta.

Slika 67: Likovno delo št. 5, 2021, destruktivne tehnike v seriji fotografij

89 LIKOVNO DELO št. 6

Zadnje oz. šesto likovno delo sem dodala predvsem, ker je dijakinja prekršila marsikatero pravilo iz navodil likovne naloge, a je ravno zaradi tega dosegla najboljše izražen koncept glede problematike retuširanja in popačenja fotografij. Dijakinja je sicer uporabila vse štiri fotografije, pri katerih pa se je za eno odločila postaviti pod drugo in ju umestila skupaj v kompoziciji. Zelo zanimivo je, da je prvo fotografijo pustila nedotaknjeno, zadnji dve, ki sta druga pod drugo, pa je uničila, tako da je stopnjevanje destruktivnih tehnik zelo razvidno. Inovativnost likovnega izdelka se odraža tudi v drugi fotografiji, ko je s čopičem natančno pobrisala obraz z belilom pri očeh, nosu in ustnicah, kar ustvari precej grotesken obraz. Zadnji dve fotografiji sta zelo inovativno sestavljeni skupaj, da bi ju lahko tudi obravnavali kot samostojno likovno delo. Spodnjo fotografijo je dijakinja razmazala z belilom, zgornje razrezala in prežgala, tako da se polovico obraza vidi z druge fotografije. Čez zgornjo fotografijo je razporedila še nekaj prask ter zopet prekršila navodila in uporabila črn flomaster s katerim je zarisala plastično-kirurške črte.

Slika 68: Likovno delo št. 6, 2021, destruktivne tehnike v seriji fotografij

90 Rezultati vprašalnikov

Raziskovalni del je sestavljen iz dveh različnih vprašalnikov. Prvega sem razdelila pred izvedbo učne ure, drugega pa po izpeljani likovni nalogi, saj so se vprašanja nanašala izključno nanjo. Pri prvem vprašalniku sem podrobneje raziskovala znanje dijakov glede fotografije v likovni umetnosti. Zanimalo me je tudi kako pogosto ustvarjajo s fotografijo pri likovnem pouku. Pri drugem vprašalniku sem večinoma raziskovala odnos dijakov do destruktivnih tehnik v fotografiji.

a) Analiza odgovorov prvega vprašalnika

Analiza prvega vprašanja: Kako pogosto so vaše likovne naloge povezane s fotografijo?

Analiza drugega vprašanja: Kako pogosto se pri pouku pogovarjate o fotografiji v likovni umetnosti?

Graf 1: Kako pogosto so vaše likovne naloge povezane s fotografijo?

Pogosto Redko Nikoli

Graf 2: Kako pogosto se pri pouku pogovarjate o fotografiji v likovni umetnosti?

Pogosto Redko Nikoli

91

Odgovori na prvo vprašanje so se mi zdeli zelo zanimivi, saj so dijaki odgovarjali precej mešano glede pogostosti povezave fotografije v likovni umetnosti. Medtem, ko je skoraj polovica dijakov (46%) menila, da jo pogosto uporabljajo, pa je druga polovica (50%) dijakov trdila, da redkeje. 4 % dijakov je odgovorilo, da likovna dela niso nikoli povezana s fotografijo.

Podobno so odgovarjali tudi na naslednje vprašanje, ki se nanaša na pogovor o fotografiji med likovnimi urami. Rezultati so bili približno enaki, saj je polovica dijakov odgovarjala s »pogosto«, polovica pa z »redko«. Tokrat ni nihče odgovarjal z »nikoli«.

Analiza tretjega vprašanja: V kombinaciji s katerimi drugimi tehnikami ste ustvarjali s fotografijo? (možnih je več odgovorov)

Pri tretjem vprašanju me je zanimalo kako je fotografija povezana z likovnimi urami, zato sem preverjala likovne tehnike, ki so vključevale fotografijo pri njihovem likovnem ustvarjanju. Iz grafa lahko razberemo, da je največ dijakov (36%) označilo odgovor fotomontaže, 28% je označilo kolaž, precej manj dijakov pa je odgovarjalo še z ostalimi odgovori kot npr. slikarstvo, risanje in kiparstvo. Druge tehnike je označilo le 2% dijakov.

Če se iz rezultatov tretjega vprašanja navežem še na odgovore prvega in drugega vprašanja, lahko trdim, da se dijaki sicer ukvarjajo občasno s fotografijo in je občasno del likovnih priprav, kot na primer fotomontaža, ampak je ne povezujejo z ostalimi likovnimi tehnikami kot so slikanje, risanje ipd.

Slikarstvo

Graf 3: V kombinaciji s katerimi drugimi tehnikami ste ustvarjali s fotografijo?

Slikarstvo Risanje Kiparstvo Kolaž Fotomontaža Drugo:

92

Analiza četrtega vprašanja: Katere likovne tehnike bi lahko še uporabili pri ustvarjanju s fotografijo?

Odgovori, ki so jih dijaki našteli so: Adobe Illustrator, Strip, revije, grafično oblikovanje, digitalno urejanje fotografij, oglje, 3D oblikovanje, asemblaž.

Analiza petega vprašanja: Koliko znanja meniš, da imaš glede področja fotografije v likovni umetnosti (fotografija skozi likovna obdobja, različni umetniki itd.)?

Pri petem vprašanju sem preverjala mnenje dijakov koliko poznajo področje fotografije v likovni umetnosti, kjer je polovica dijakov (50%) odgovarjala s »premalo«, 46% jih je odgovorilo s »srednje«, najmanj (4%), pa jih je odgovorilo z »veliko«, kar dokazuje, da imajo dijaki precej šibko znanje fotografije v likovni umetnosti, kar potrdijo tudi odgovori na prejšnja vprašanja, ko so dijaki odgovarjali, da se ne pogosto ukvarjajo s fotografijo v likovni umetnosti. Odgovori na to vprašanje so bili precej predvidljivi, saj sem tudi sama domnevala, da se dijaki premalo ukvarjajo s področjem fotografije pri likovnih predmetih na likovni gimnaziji.

Veliko 4%

Srednje 46%

Premalo 50%

Nič 0%

Graf 4: Koliko znanja meniš, da imaš glede področja fotografije v likovni umetnosti?

Veliko Srednje Premalo Nič

93

Analiza šestega vprašanja: Ali bi si želel imeti več znanja glede fotografije v likovni umetnosti (obdobja, umetniki, različne tehnike...)?

Analiza sedmega vprašanja: Ali bi si želel več ustvarjati s fotografijo pri likovni umetnosti?

Zelo pomembno vprašanje se mi je zdelo ali si dijaki sploh želijo imeti več znanja z omenjenega področja ter ali si želijo več ustvarjati v povezavi s fotografijo. Odgovore na vprašanje glede zanimanja o fotografiji lahko zopet razdelim na polovico, saj je 54%

dijakov odgovarjalo, da si želijo imeti več znanja, obenem pa jih je precej visok odstotek (42%) odgovarjalo, da jim je vseeno. 4% dijakov je celo označilo, da si ne želijo dodatnega znanja, kar je bilo povsem nepričakovano. Tudi na področju fotografije si želi

DA 54%

NE 4%

Vseeno mi je 42%

Graf 5: Ali bi si želel imeti več znanja glede fotografije v likovni umetnosti?

DA NE Vseeno mi je

DA 48%

NE 26%

Vseeno mi je 26%

Graf 6: Ali bi si želel več ustvarjati s fotografijo pri likovni umetnosti?

DA NE Vseeno mi je

94

ustvarjati le 48% dijakov, 26% dijakom je vseeno in 26% jih sploh noče ustvarjati v povezavi s fotografijo. Pri analizi teh odgovorov sem se vprašala ali je na število odgovorov vplivalo dejstvo, da dijaki premalo ustvarjajo s fotografijo in o njej premalo vedo. Mogoče bi rezultati bili drugačni, če bi imeli več znanja oziroma, če bi jim vzbudili zanimanje za področje fotografije v likovni umetnosti.

Analiza osmega vprašanja: Kako pomembno se ti zdi ustvarjati s fotografijo pri likovni umetnosti?

Majhnemu deležu dijakov se zdi pomembno ustvarjati s fotografijo v likovni umetnosti, le 13% jih je namreč označilo, da je »zelo pomembno«, velika večina (87%) je odgovarjala z »še kar pomembno«. Pozitivno se mi je zdelo, da nihče od dijakov ni odgovarjal, da je ustvarjanje s fotografijo v likovni umetnosti nepomembno, torej da vseeno znajo nekoliko ovrednotiti možnosti izražanja s fotografijo.

Zelo pomembno 13%

Še kar pomembno 87%

Nepomembno 0%

Graf 7: Kako pomembno se ti zdi ustvarjati s fotografijo pri likovni umetnosti?

Zelo pomembno Še kar pomembno Nepomembno

95 b) Analiza odgovorov drugega vprašalnika

Analiza prvega vprašanja: Katere destruktivne tehnike si uporabil v svojem likovnem delu?

Pri prvem vprašanju drugega vprašalnika po izvedeni učni uri so dijaki odgovarjali katere destruktivne tehnike so uporabljali. Pozitivno sem bila presenečena, ko je kar 81%

dijakov uporabilo vse tehnike, saj se mi je zdelo dobro za dijake, da so poskušali ustvarjati z vsemi destruktivnimi tehnikami. Majhen odstotek dijakov je uporabil le eno ali dve tehniki. Tudi sodeč po analizi likovnih del ter opazovanju med potekom učne ure so dijaki radi preizkušali različne možnosti izražanja z vsemi tremi tehnikami.

Analiza drugega vprašanja: Katera tehnika se ti je zdela najbolj zanimiva?

Žganje

Graf 8: Katere destruktivne tehnike si uporabil v svojem likovnem delu?

Žganje Brisanje z odstranjevalcem madežev Praskanje/Strganje Vse od naštetih

Žganje

Graf 9: Katera tehnika se ti je zdela najbolj zanimiva?

Žganje Brisanje z odstranjevalcem madežev Praskanje/strganje

96

Kot pričakovano so dijaki odgovarjali na naslednje vprašanje o zanimivosti tehnik z

»brisanje z odstranjevalcem madežev«, saj je od vseh tehnik najbolj inovativna ter težje obvladljiva, zato je tudi večji izziv, ki pa pripelje do zelo zanimivih rezultatov. Tudi pri učni uri je bilo razvidno med ustvarjanjem, da jim je bilo brisanje oz. beljenje najbolj zanimivo. Tehnika žganja je sicer tudi zelo zanimiva, ampak sklepam, da zaradi težav z uporabo vžigalnikov ter vetrom izven šolskih prostorov, kjer se ogenj težje kontrolira, niso dijaki zmogli raziskati v celoti kreativne postopke z ognjem. Praskanje je najbolj predvidljiva destruktivna tehnika, ki je bila dijakom očitno še najmanj zanimiva in je služila zgolj kot dopolnilo k eksperimentiranju z ostalimi tehnikami.

Analiza tretjega vprašanja: Koliko ti je bila všeč izpeljana učna ura z destruktivnimi tehnikami v fotografiji?

Kljub velikemu deležu odgovorov dijakov pri prvem vprašalniku, da jim je ustvarjanje s fotografijo in pridobivanje znanja o njej manj pomembno, pa so na vprašanje glede všečnosti učne priprave odgovarjali zelo pozitivno. Veliki večini dijakov (71%) je bila izpeljana likovna naloga »zelo všeč«, 29% je bila »kar všeč«. Čeprav je celotna sestava likovne naloge zelo zanimiva pa menim, da je bil pomemben element pri dobro ocenjeni likovni nalogi tudi eksperimentiranje s tehnikami, ki jih dijaki še niso poznali v takšni

Kljub velikemu deležu odgovorov dijakov pri prvem vprašalniku, da jim je ustvarjanje s fotografijo in pridobivanje znanja o njej manj pomembno, pa so na vprašanje glede všečnosti učne priprave odgovarjali zelo pozitivno. Veliki večini dijakov (71%) je bila izpeljana likovna naloga »zelo všeč«, 29% je bila »kar všeč«. Čeprav je celotna sestava likovne naloge zelo zanimiva pa menim, da je bil pomemben element pri dobro ocenjeni likovni nalogi tudi eksperimentiranje s tehnikami, ki jih dijaki še niso poznali v takšni

In document Destruktivne tehnike v fotografiji (Strani 95-0)