90 Rezultati vprašalnikov
Raziskovalni del je sestavljen iz dveh različnih vprašalnikov. Prvega sem razdelila pred izvedbo učne ure, drugega pa po izpeljani likovni nalogi, saj so se vprašanja nanašala izključno nanjo. Pri prvem vprašalniku sem podrobneje raziskovala znanje dijakov glede fotografije v likovni umetnosti. Zanimalo me je tudi kako pogosto ustvarjajo s fotografijo pri likovnem pouku. Pri drugem vprašalniku sem večinoma raziskovala odnos dijakov do destruktivnih tehnik v fotografiji.
a) Analiza odgovorov prvega vprašalnika
Analiza prvega vprašanja: Kako pogosto so vaše likovne naloge povezane s fotografijo?
Analiza drugega vprašanja: Kako pogosto se pri pouku pogovarjate o fotografiji v likovni umetnosti?
Graf 1: Kako pogosto so vaše likovne naloge povezane s fotografijo?
Pogosto Redko Nikoli
Graf 2: Kako pogosto se pri pouku pogovarjate o fotografiji v likovni umetnosti?
Pogosto Redko Nikoli
91
Odgovori na prvo vprašanje so se mi zdeli zelo zanimivi, saj so dijaki odgovarjali precej mešano glede pogostosti povezave fotografije v likovni umetnosti. Medtem, ko je skoraj polovica dijakov (46%) menila, da jo pogosto uporabljajo, pa je druga polovica (50%) dijakov trdila, da redkeje. 4 % dijakov je odgovorilo, da likovna dela niso nikoli povezana s fotografijo.
Podobno so odgovarjali tudi na naslednje vprašanje, ki se nanaša na pogovor o fotografiji med likovnimi urami. Rezultati so bili približno enaki, saj je polovica dijakov odgovarjala s »pogosto«, polovica pa z »redko«. Tokrat ni nihče odgovarjal z »nikoli«.
Analiza tretjega vprašanja: V kombinaciji s katerimi drugimi tehnikami ste ustvarjali s fotografijo? (možnih je več odgovorov)
Pri tretjem vprašanju me je zanimalo kako je fotografija povezana z likovnimi urami, zato sem preverjala likovne tehnike, ki so vključevale fotografijo pri njihovem likovnem ustvarjanju. Iz grafa lahko razberemo, da je največ dijakov (36%) označilo odgovor fotomontaže, 28% je označilo kolaž, precej manj dijakov pa je odgovarjalo še z ostalimi odgovori kot npr. slikarstvo, risanje in kiparstvo. Druge tehnike je označilo le 2% dijakov.
Če se iz rezultatov tretjega vprašanja navežem še na odgovore prvega in drugega vprašanja, lahko trdim, da se dijaki sicer ukvarjajo občasno s fotografijo in je občasno del likovnih priprav, kot na primer fotomontaža, ampak je ne povezujejo z ostalimi likovnimi tehnikami kot so slikanje, risanje ipd.
Slikarstvo
Graf 3: V kombinaciji s katerimi drugimi tehnikami ste ustvarjali s fotografijo?
Slikarstvo Risanje Kiparstvo Kolaž Fotomontaža Drugo:
92
Analiza četrtega vprašanja: Katere likovne tehnike bi lahko še uporabili pri ustvarjanju s fotografijo?
Odgovori, ki so jih dijaki našteli so: Adobe Illustrator, Strip, revije, grafično oblikovanje, digitalno urejanje fotografij, oglje, 3D oblikovanje, asemblaž.
Analiza petega vprašanja: Koliko znanja meniš, da imaš glede področja fotografije v likovni umetnosti (fotografija skozi likovna obdobja, različni umetniki itd.)?
Pri petem vprašanju sem preverjala mnenje dijakov koliko poznajo področje fotografije v likovni umetnosti, kjer je polovica dijakov (50%) odgovarjala s »premalo«, 46% jih je odgovorilo s »srednje«, najmanj (4%), pa jih je odgovorilo z »veliko«, kar dokazuje, da imajo dijaki precej šibko znanje fotografije v likovni umetnosti, kar potrdijo tudi odgovori na prejšnja vprašanja, ko so dijaki odgovarjali, da se ne pogosto ukvarjajo s fotografijo v likovni umetnosti. Odgovori na to vprašanje so bili precej predvidljivi, saj sem tudi sama domnevala, da se dijaki premalo ukvarjajo s področjem fotografije pri likovnih predmetih na likovni gimnaziji.
Veliko 4%
Srednje 46%
Premalo 50%
Nič 0%
Graf 4: Koliko znanja meniš, da imaš glede področja fotografije v likovni umetnosti?
Veliko Srednje Premalo Nič
93
Analiza šestega vprašanja: Ali bi si želel imeti več znanja glede fotografije v likovni umetnosti (obdobja, umetniki, različne tehnike...)?
Analiza sedmega vprašanja: Ali bi si želel več ustvarjati s fotografijo pri likovni umetnosti?
Zelo pomembno vprašanje se mi je zdelo ali si dijaki sploh želijo imeti več znanja z omenjenega področja ter ali si želijo več ustvarjati v povezavi s fotografijo. Odgovore na vprašanje glede zanimanja o fotografiji lahko zopet razdelim na polovico, saj je 54%
dijakov odgovarjalo, da si želijo imeti več znanja, obenem pa jih je precej visok odstotek (42%) odgovarjalo, da jim je vseeno. 4% dijakov je celo označilo, da si ne želijo dodatnega znanja, kar je bilo povsem nepričakovano. Tudi na področju fotografije si želi
DA 54%
NE 4%
Vseeno mi je 42%
Graf 5: Ali bi si želel imeti več znanja glede fotografije v likovni umetnosti?
DA NE Vseeno mi je
DA 48%
NE 26%
Vseeno mi je 26%
Graf 6: Ali bi si želel več ustvarjati s fotografijo pri likovni umetnosti?
DA NE Vseeno mi je
94
ustvarjati le 48% dijakov, 26% dijakom je vseeno in 26% jih sploh noče ustvarjati v povezavi s fotografijo. Pri analizi teh odgovorov sem se vprašala ali je na število odgovorov vplivalo dejstvo, da dijaki premalo ustvarjajo s fotografijo in o njej premalo vedo. Mogoče bi rezultati bili drugačni, če bi imeli več znanja oziroma, če bi jim vzbudili zanimanje za področje fotografije v likovni umetnosti.
Analiza osmega vprašanja: Kako pomembno se ti zdi ustvarjati s fotografijo pri likovni umetnosti?
Majhnemu deležu dijakov se zdi pomembno ustvarjati s fotografijo v likovni umetnosti, le 13% jih je namreč označilo, da je »zelo pomembno«, velika večina (87%) je odgovarjala z »še kar pomembno«. Pozitivno se mi je zdelo, da nihče od dijakov ni odgovarjal, da je ustvarjanje s fotografijo v likovni umetnosti nepomembno, torej da vseeno znajo nekoliko ovrednotiti možnosti izražanja s fotografijo.
Zelo pomembno 13%
Še kar pomembno 87%
Nepomembno 0%
Graf 7: Kako pomembno se ti zdi ustvarjati s fotografijo pri likovni umetnosti?
Zelo pomembno Še kar pomembno Nepomembno
95 b) Analiza odgovorov drugega vprašalnika
Analiza prvega vprašanja: Katere destruktivne tehnike si uporabil v svojem likovnem delu?
Pri prvem vprašanju drugega vprašalnika po izvedeni učni uri so dijaki odgovarjali katere destruktivne tehnike so uporabljali. Pozitivno sem bila presenečena, ko je kar 81%
dijakov uporabilo vse tehnike, saj se mi je zdelo dobro za dijake, da so poskušali ustvarjati z vsemi destruktivnimi tehnikami. Majhen odstotek dijakov je uporabil le eno ali dve tehniki. Tudi sodeč po analizi likovnih del ter opazovanju med potekom učne ure so dijaki radi preizkušali različne možnosti izražanja z vsemi tremi tehnikami.
Analiza drugega vprašanja: Katera tehnika se ti je zdela najbolj zanimiva?
Žganje
Graf 8: Katere destruktivne tehnike si uporabil v svojem likovnem delu?
Žganje Brisanje z odstranjevalcem madežev Praskanje/Strganje Vse od naštetih
Žganje
Graf 9: Katera tehnika se ti je zdela najbolj zanimiva?
Žganje Brisanje z odstranjevalcem madežev Praskanje/strganje
96
Kot pričakovano so dijaki odgovarjali na naslednje vprašanje o zanimivosti tehnik z
»brisanje z odstranjevalcem madežev«, saj je od vseh tehnik najbolj inovativna ter težje obvladljiva, zato je tudi večji izziv, ki pa pripelje do zelo zanimivih rezultatov. Tudi pri učni uri je bilo razvidno med ustvarjanjem, da jim je bilo brisanje oz. beljenje najbolj zanimivo. Tehnika žganja je sicer tudi zelo zanimiva, ampak sklepam, da zaradi težav z uporabo vžigalnikov ter vetrom izven šolskih prostorov, kjer se ogenj težje kontrolira, niso dijaki zmogli raziskati v celoti kreativne postopke z ognjem. Praskanje je najbolj predvidljiva destruktivna tehnika, ki je bila dijakom očitno še najmanj zanimiva in je služila zgolj kot dopolnilo k eksperimentiranju z ostalimi tehnikami.
Analiza tretjega vprašanja: Koliko ti je bila všeč izpeljana učna ura z destruktivnimi tehnikami v fotografiji?
Kljub velikemu deležu odgovorov dijakov pri prvem vprašalniku, da jim je ustvarjanje s fotografijo in pridobivanje znanja o njej manj pomembno, pa so na vprašanje glede všečnosti učne priprave odgovarjali zelo pozitivno. Veliki večini dijakov (71%) je bila izpeljana likovna naloga »zelo všeč«, 29% je bila »kar všeč«. Čeprav je celotna sestava likovne naloge zelo zanimiva pa menim, da je bil pomemben element pri dobro ocenjeni likovni nalogi tudi eksperimentiranje s tehnikami, ki jih dijaki še niso poznali v takšni obliki, kot jim je bila predstavljena.
Zelo mi je bila všeč 71%
Kar všeč 29%
Nič posebnega 0%
Graf 10: Koliko ti je bila všeč izpeljana učna ura z destruktivnimi tehnikami v fotografiji?
Zelo mi je bila všeč Kar všeč Nič posebnega Ni mi bila všeč
97
Analiza četrtega vprašanja: Ali bi si želel podobno nalogo še kdaj izpeljati?
Tudi na vprašanje »ali bi podobno likovno nalogo še kdaj izpeljali« se je velika večina dijakov (90%) odzvala z »da,« po čemer lahko sklepamo, da bi lahko spremenili mnenje glede ustvarjanja s fotografijo, če bi takšne naloge opravljali pogosteje v sklopu likovnih priprav.
Analiza petega vprašanja: Ali se ti zdi, da si imel pri ustvarjanju z destruktivnimi tehnikami kakšne težave?
Čeprav večina dijakov ni imela težav pri ustvarjanju z destruktivnimi tehnikami, pa je 19% imelo težave, pri čemer je kot težave navajalo predvsem slabe vžigalnike pri tehniki
DA 19%
NE 67%
Ne vem 14%
Graf 12: Ali se ti zdi, da si imel pri ustvarjanju z destruktivnimi tehnikami kakšne težave?
DA NE Ne vem DA 90%
NE 0%
Vseeno mi je 10%
Graf 11: Ali bi si želel podobno nalogo še kdaj izpeljati?
DA NE Vseeno mi je
98
žganja, kar pa ne predstavlja velikega problema pri varnosti ali organizaciji likovne naloge. Edina večja težava, ki se je pojavila naknadno, na katero se kot izvajalka ure nisem pripravila, je požarni alarm v šoli, zaradi česar smo morali del ustvarjalnega procesa premakniti izven šolskih prostorov na prosto. Rezultati nakazujejo, da so izbrane tehnike primerne za izvajanje na srednjih šolah.
Analiza šestega vprašanja: Koliko nevarne so se ti zdele destruktivne tehnike?
Destruktivne tehnike v fotografiji so zaradi uporabe ognja, ostrih predmetov in belila lahko tudi nevarne, zato se mi je zdelo smiselno prositi dijake za mnenje glede nevarnosti uporabe destruktivnih tehnik pri likovni učni uri, pri čemer je le 10% dijakov menilo, da so precej nevarne, 90% jih je menilo, da so neškodljive, nihče ni označil, da so zelo nevarne. Uporaba destruktivnih tehnik v osnovni šoli bi bila mogoče nekoliko bolj tvegana, v srednji šoli pa sodeč po odgovorih in opazovanju dijakov pri delu so popolnoma varne, še posebej pod nadzorom profesorja.
Zelo nevarne
0% Precej nevarne 10%
Neškodljive 90%
Graf 13: Koliko nevarne so se vam zdele destruktivne tehnike?
Zelo nevarne Precej nevarne Neškodljive
99
Analiza sedmega vprašanja: Koliko ekspresivne so se ti zdele destruktivne tehnike?
Analiza osmega vprašanja: Ali se ti zdi, da si z destruktivnimi tehnikami v fotografiji lahko izrazil svoje mnenje glede izbrane tematike?
Pri zadnjih dveh vprašanjih drugega vprašalnika sem želela preveriti še moč izražanja, ekspresivnost in koncepta destruktivnih tehnik v fotografiji. Na vprašanje glede ekspresivnosti tehnike je velika večina dijakov (52%) menila, da so precej ekspresivne, malo manj dijakov (48%) je menilo, da so zelo ekspresivne, kar se mi je zdelo zelo zadovoljivo, saj je pomenilo, da so dijaki z uporabo tehnik lahko precej izrazni. To potrjujejo tudi odgovori na zadnje vprašanje, pri katerem me je zanimalo ali so uspeli
DA 90%
NE 0%
Ne vem 10%
Graf 15: Ali se ti zdi, da si z destruktivnimi tehnikami v fotografiji lahko izrazil svoje mnenje glede izbrane tematike?
DA NE Ne vem
Zelo ekspresivne Precej ekspresivne 48%
52%
Sploh niso ekspresivne
0%
Graf 14: Koliko ekspresivne so se ti zdele destruktivne tehnike?
Zelo ekspresivne Precej ekspresivne Sploh niso ekspresivne
100
Na prvo raziskovalno vprašanje sem odgovarjala z raziskavo nabora destruktivnih tehnik v fotografiji. Raziskava je potekala med avtorskim likovnim procesom, večinoma z eksperimentiranjem različnih tehnik v fotografiji. Zaradi sestave fotografije s foto papirjem in fotografsko emulzijo, se je nabralo kar nekaj zanimivih tehnik, ki so v ustvarjalnem procesu prinesle zanimive rezultate kreacije-destrukcije. Začela sem s prvo tehniko žganja, ki se jo lahko na fotografiji uporabi na različne načine: od žganja fotografske površine, njenih robov, dimljenja površine in topljenja fotografske emulzije.
Pri žganju sem uporabljala različne gorilnike, vžigalnike ter ročno pripravljene bakle, ki so predvsem pripomogle pri dimljenju fotografske kompozicije. Drugi tehniki sta bili rezanje in trganje, najbolj nadzorovani destruktivni tehniki. Pri rezanju in trganju sem uporabljala večinoma škarje ali druge podobne ostre predmete, s katerimi sem rezala fotografski papir ali zopet le praskanje emulzije fotografije. Najbolj obetavna in zanimiva destruktivna tehnika in obenem najbolj nenadzorovana je bila uporaba odstranjevalca madežev, ki je fotografiji počasi brisal barvo s kompozicije. V primeru večje izpostavljenosti odstranjevalca je podobe popolnoma zabrisalo. Ob tej tehniki sem si pomagala še z uporabo silikona ali lepilnega traku, ki sem ga nanašala po fotografski površini in tako fotografijo zaščitila pred beljenjem. Silikon v kombinaciji z odstranjevalcem je pripomogel k zelo kreativnim možnostim ustvarjanja v fotografski kompoziciji. Druge tehnike, ki sem jih še uporabljala so namakanje fotografije v kavi ali vodi, ki so večinoma pripomogle k spremembi tonalitete barve fotografije, in uporaba voska na fotografskem formatu. Zbrala sem različne destruktivne tehnike in raziskala možnosti izražanja tudi s kombiniranjem le-teh.
Raziskovalno vprašanje 2: Kako dobro poznajo dijaki likovnih smeri področje fotografije v likovni umetnosti?
Pri pedagoško-raziskovalnem delu sem raziskovala poznavanje dijakov glede fotografije v likovni umetnosti, pri čemer sem dobila precej predvidljive rezultate. Na zastavljena vprašanja glede poznavanja fotografije v likovni umetnosti ter nadaljnje želje po ustvarjanju s fotografijo je vsaj polovica dijakov odgovarjala, da jih fotografija zanima, čeprav jih je velika večina menila, da imajo povprečno ali nižje znanje glede področja fotografije v likovni umetnosti. Tudi pri odgovarjanju na vprašanja glede ustvarjanja v fotografiji so večinoma odgovarjali, da so ustvarjali le v tehniki fotomontaže, vse ostale tehnike v povezavi s fotografijo pa so redko opravljali. V splošnem dijaki očitno poznajo osnove fotografije, tehnike in različne možnosti, pri ustvarjanju pa jim manjkajo različne likovne naloge v povezavi s fotografijo. Slednje sklepam po primerjavi nekaterih
101
odgovorov s prvega in drugega vprašalnika, saj so dijaki sprva pokazali manj interesa do fotografije v likovni umetnosti kot pa po izvedeni učni pripravi. Zelo zanimivo se mi je zdelo primerjati prvi in drugi vprašalnik, ko so dijaki sprva odgovarjali, da jih sicer ustvarjanje s fotografijo ne zanima, v drugem pa so v veliki večini odgovarjali, da bi podobno likovno nalogo še kdaj izvedli. Iz teh odgovorov sklepam, da dijaki nimajo dovolj razširjenega spektra tehnik v povezavi s fotografijo, ampak, da bi jih ob ustrezni predstavitvi tudi to zelo zanimalo.
Raziskovalno vprašanje 3: Kakšen odnos imajo dijaki likovnih smeri do destruktivnih tehnik v fotografiji?
Dijakom se je likovna naloga v veliki večini zdela zelo zanimiva, kar se je lahko razbralo iz odgovorov na vprašanja ter samega likovnega procesa in rezultatov likovnih del.
Destruktivne tehnike so se jim zdele sprva nenavadne, kasneje, med razlago ter med izvedbo likovne naloge, so se dijaki hitro prilagodili na značilnosti tehnik. Destruktivne tehnike se dijakom ne zdijo nevarne in težavne, ampak ekspresivne in primerne za konceptualna likovna dela. Iz vprašalnikov je razvidno, da se jim zdijo destruktivne tehnike v fotografiji zelo zanimive in bi podobno nalogo še kdaj izvedli. Čeprav se jim praskanje in žganje zdita precej običajni tehniki, pa se jim zdi beljenje z odstranjevalcem madežev nekaj precej inovativnega, predvsem zaradi težjega nadzorovanja tehnike in različnih možnih vizualnih rezultatov kemijske reakcije belila na fotografski površini.
Poleg naštetega veliko dijakov meni, da z destruktivnimi tehnikami lahko izrazijo svoje mnenje glede izbrane tematike, zato sklepam, da bi se lahko tehnike uporabljajo tudi pri drugače zasnovanih konceptih. Likovna dela dijakov lahko samo potrdijo odgovore iz vprašalnikov, saj je tudi iz njihovega likovnega procesa razvidno, da so dijaki razvili pozitiven odnos do destruktivnih tehnik v fotografiji in spoznali nove načine izražanja.
102
4 SKLEP
V teoretičnem delu magistrske naloge sem se najprej poglobila v vloge fotografije v likovni umetnosti skozi različna zgodovinska obdobja in različna umetniška gibanja, od izuma fotografije do umetnosti 21. stoletja. Preko nabora različnih umetnikov in likovnih tehnik sem raziskala različne možnosti izražanja s fotografijo v likovni umetnosti ter sestavila seznam različnih vlog oz. možnosti izražanja, ki jih fotografija nosi v likovni umetnosti. Nabor različne literature mi je omogočil, da sem si preko številnih navdihov sestavila samostojno avtorsko likovno nalogo destruktivnih tehnik v fotografiji.
V pedagoško-raziskovalnem delu sem si postavila tri raziskovalne cilje, pri katerih se je prvi navezoval na likovno-praktični del raziskave z naborom destruktivnih tehnik, ki sem jih v likovno-eksperimentalnem procesu zbrala in uporabila pri končnih avtorskih likovnih delih. Druga dva cilja sta se navezovala na likovno-didaktičen del v sklopu učne priprave z dijaki gimnazije. Prvi raziskovalni cilj sem dosegla z naborom destruktivnih tehnik v fotografiji, pri čemer sem z eksperimentiranjem raziskala nove možnosti izražanja v fotografiji. Pri naboru nisem imela težav, saj sem s pomočjo ustreznega gradiva ter eksperimentov odkrila nabor zelo zanimivih možnosti destrukcije v fotografiji. Med eksperimentiranjem in oblikovanjem avtorske likovne naloge sem opazovala značilnosti destruktivnih tehnik in opazovala posamezne postopke, njihove prednosti in slabosti. Čeprav so vse destruktivne tehnike razmeroma varne, pa je kljub temu pomembna skrbnost in natančnost pri izvedbi. Zelo pomembna je tudi ustrezna zaščita in oprema, še posebej, ko se destruktivne tehnike izvaja v razredu z dijaki. Tehnike so same po sebi precej nenadzorovane, še posebej tehnika žganja lahko hitro prerase v nevarnost, če ob tem nismo dovolj natančni in pazljivi. V šolskem prostoru smo lahko omejeni tudi zaradi požarnih alarmov, zato je smiselno tehnike izvajati kar na prostem.
Čeprav so dijaki sprva pokazali manj interesa glede fotografije in novih tehnik izražanja, pa se je zastavljena likovna naloga ob koncu izkazala kot precej atraktivno in zabavno ter poučno. Z ekspresivnimi in raznolikimi likovnimi deli ter z odgovori na vprašalnika so dijaki dokazali, da je sestavljena likovna naloga lahko zelo uporabna pri predstavitvi novih likovnih tehnik ter služi lahko tudi pri vzbuditvi zanimanja za ustvarjanje v povezavi s fotografijo. Poleg tega sem opazila, da so nepredvidljive tehnike, kot so destruktivne tehnike, lahko odličen test za iznajdljivost in domišljijo mladih umetnikov, saj se nanje ne morejo predčasno pripraviti ali jih takoj kontrolirati.
103
5 VIRI IN LITERATURA
5.1 LITERATURA
Adams, A. (1995). The print. Little, Brown; new paper edition Boldrick, S. (2020). Iconoclasm and the museum. Routledge
Crepaldi, G. (2007). Modern art, the age of avantgardes. HarperCollins Publishers; First Edition
Cotton, C. (2015) Photography is magic. Aperture; Signed edition Elger, D. (2004). Dadaism. Taschen GmbH
Fiedler, J. (1990). Photography at the bauhaus. The MIT Press; 1st edition Gamboni, D. (1997). The destruction of art. Reaktion books.
Grundberg, A. (2021). How photography became contemporary art : inside an artistic revolution from pop to the digital age. Yale University Press
Gnamuš, N. (2011). Slikovni modeli modernizma. Ljubljana: Studia Humanitatis Godfrey, T. (1998). Conceptual Art. Phaidon Press; 1st edition
Hacking, J. (2014). Photography, the whole story. Prestel; Illustrated edition Heiferman, M. (2012). Photography changes everything. Aperture
Honnef, K. (2015). WARHOL. TASCHEN; Illustrated edition
Kržišnik, Z. (1962). Gojmir Anton Kos. Ljubljana: Državna založba Slovenije
Lampič, P. (1995-1996). Fotografija in umetnost, fotografija kot umetnost. Slovenska fotografija sedemdesetih let. Zbornik za umetnostno zgodovino.
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JM1NTY0/8a5f4bab-77de-4e8f-9f1a-e5c5db367278/PDF
Lista, G. (2003). Futurist photography. Merrell Publishers; First Edition. Pridobljeno po:
https://www.futurismo.org/wp-content/uploads/2020/11/lista-futurist_photography.pdf
Marier, W. M. (2014). Photography, a cultural history. Pearson; 4th edition
McTighe, M. E. (2012). Framed spaces : photography and memory in contemporary installation art. Dartmouth College Press; 1st edition
Metzger, G. (2016). Act or perish, A retrospective. Nero
Miller, M. (2020). Contemporary photography and theory. Taylor & Francis Ltd Newhall, B. (1982). The History of Photography: From 1839 to the Present. The Museum of Modern Art; 5th edition
Root, M. A. (1864). The camera and the pencil. Kessinger Publishing, LLC
104
Rosenblum, N. (2008). A world history of photography. Abbeville Press; Fourth edition Scharf, A. (1974). Art and photography. Penguin Books Ltd, Hariiiondsworth,
Rosenblum, N. (2008). A world history of photography. Abbeville Press; Fourth edition Scharf, A. (1974). Art and photography. Penguin Books Ltd, Hariiiondsworth,