Dodatne pomembne vsebine iz nekaterih učbenikov

1) Domovinska in državljanska kultura in etika: V učbenik so vključene tudi teme neenakosti, človekovih pravic, nestrpnosti, omenjeno pa je tudi to, da se slovenski državljani med seboj razlikujejo ter da imajo različne interese.

2) Jaz, midva, mi: V učbenik je vključeno poglavje z naslovom »Slovenija in človekove pravice«, ki obravnava Splošno deklaracijo človekovih pravic (na koncu učbenika tudi izpis

121

celotne deklaracije), zgodovino razvoja človekovih pravic, Konvencijo o otrokovih pravicah (celotna je izpisana na koncu učbenika), človekove pravice v Ustavi RS (celotna je izpisana na koncu učbenika), kako se varujejo oziroma kršijo človekove pravice po svetu ter v Sloveniji, pa tudi, kaj lahko posameznik sam naredi za varovanje človekovih pravic.

V tem delu je omenjeno tudi gibanje za državljanske pravice »črnskega prebivalstva« v ZDA ter zgodba Rose Parks kot začetnice gibanja. V sklopu podpoglavja »Kdo sem?« je obravnavana tema sprejemanja različnosti, strpnosti, posameznih oblik nestrpnosti ter tema stereotipov in predsodkov oziroma diskriminacije, navedeni pa so tudi primeri diskriminacije iz preteklosti (politika rasnega razlikovanja v JAR ter diskriminacija Judov v nacistični Nemčiji, prav tako obrazložitev, kaj je genocid). Na koncu tega poglavja, v rubriki »Ponovi«, morajo učenci navesti primer diskriminacije iz sedanjosti ter preteklosti.

3) Spoznavanje okolja 2: V poglavju »Potujemo po svetu« je v rubriki »Da ne pozabim«

zapisano, da se pisan svet navezuje tudi na različnost ljudi, vendar pa ta različnost med ljudmi ni prikazana nikjer v poglavju. Na začetku poglavja je ilustracija zemljevida sveta, vendar so na posameznih celinah narisane samo različne živalske in rastlinske vrste, ne pa tudi ljudje. V poglavju »Praznujemo« so opisani samo slovenski kulturni in državni prazniki, nikjer pa ni omenjeno, da v Sloveniji živijo tudi ljudje, ki praznujejo druge kulturne praznike, ne samo slovenske.

4) Družba 4: V podpoglavju »Spoznavamo družine« je v kontekstu praznikov v Sloveniji (ki so tudi našteti) učencem zastavljeno tudi vprašanje o tem, če menijo, da »vsi prebivalci Slovenije praznujejo (samo) omenjene praznike?«, na tem mestu je vključen tudi namig, ki učence usmeri k prebivalcem, ki imajo drugačna prepričanja oziroma vero. Ta vidik pokaže na različnost prebivalstva v Sloveniji in s tem tudi prepletanje različnih prepričanj oziroma z njimi povezanih običajev. V podpoglavju »Domača pokrajina« je predstavljena tudi tema naravne ter kulturne dediščine, ki je ovrednotena kot »nekaj, kar je ostalo od naših prednikov, nekaj, kar nas povezuje, nekaj, kar nas dela Slovence« (str. 84). Ta vidik nas usmeri k razmišljanju, da je Slovenec lahko samo nekdo, ki ima prednike v Sloveniji. Prav tako se v sklopu te teme nikjer ne pojavi vprašanje, ki bi (lahko) odprlo diskusijo o kulturi oziroma kulturni, naravni dediščini nekoga, ki prihaja iz drugega kulturnega okolja. V istem poglavju je uporabljena fotografija iz begunskega centra, pod njo pa ironično zapisano vprašanje »Gotovo si že slišal/-a za begunce in izseljence. Ali živijo v domači pokrajini in v domačem kraju? Svoja razmišljanja razloži« (str. 76). V podpoglavju »Jaz in drugi« je obravnavana tema pravic in dolžnosti, izpostavljeno pa je tudi to, da ne glede na to, »kje smo rojeni, katere vere smo, kakšne barvo kožo imamo itd., imamo vsi ljudje enake pravice«

(str. 22). Pod tem besedilom je fotografija belopoltih otrok. Glede na sam kontekst tega, kar je zapisano nad fotografijo, bi bilo bolj smiselno uporabiti fotografijo, ki prikazuje različnost. V nadaljevanju pa je kot eden od predpogojev za sodelovanje v skupnosti oziroma za dobre medsebojne odnose navedena tudi strpnost do drugačnih.

5) Naša družba 5: V podpoglavju »Značilnosti obpanonskih pokrajin« pri poselitvi oziroma demografskih značilnostih nikjer niso omenjeni Romi, čeprav bivajo v tem delu Slovenije.

122

Omenjena je samo madžarska narodna manjšina. V učbenik se vključene tudi teme, kot so selitve (zgodovina selitev, razlogi zanje) ter z njimi povezano begunstvo. Prav tako je vključena tema strpnosti oziroma nestrpnosti ter predsodkov, na koncu tega poglavja pa so tudi vprašanja učencem o tem, kaj bi naredili, če bi njihov sošolec zaničeval sošolca druge narodnosti, zakaj smo ljudje nestrpni do drugih, katera so čustva, ki do tega pripeljejo, kako jih obvladovati ipd. Prav tako je prikazana strpnost skozi zgodovino. V poglavju »Nekoč in danes« je predstavljena zgodovina Slovenije, na koncu poglavja pa se pojavi vprašanje o tem, zakaj danes »v pogovornem jeziku uporabljamo tudi nemške, italijanske ter hrvaške in srbske besede?«. Učenci lahko s poznavanjem zgodovine Slovenije lažje razumejo značilnosti raznolikosti slovenske družbe in posledično razvijejo strpnost v odnosu do nekaterih manjšin. V podpoglavju »Družbene razlike« je obravnavana tema družbene neenakosti, ki naj bi vplivala na posameznikov položaj v družbi. Na tem mestu bi lahko bilo izpostavljenih več vidikov, ki vplivajo na položaj posameznika v družbi − ne zgolj spol, starost, videz, izobrazba ter interesi, ampak tudi prepričanja, sposobnosti oziroma zmožnosti ter kulturna pripadnost.

6) Super Minds 2: V poglavju »People« je naloga, ki od učencev zahteva, da opišejo ljudi v Sloveniji, med drugim tudi, da vključijo podatke o prebivalcih iz drugih držav.

7) Radovednih pet: V besedilu »Čudežna srajca dopetajca« poteka dialog med ministri, ko minister Polž izjavi, da mu je prerokovala »ciganka«, da bo sedel na prestol. Uporaba besede »ciganka« ni nikjer izpostavljena kot neustrezna in tudi ne kot stereotipna predstava o pripadnicah romske skupnosti.

8) Messages 4: V sklopu »Curriculum studies« na koncu učbenika je predstavljena tema človekovih pravic; kaj so človekove pravice, zgodovina človekovih pravic in civilne pravice v ZDA (v kontekstu tega so obravnavane teme predvsem v povezavi s pravicami temnopoltega prebivalstva oziroma boja za te pravice). V poglavju »New horizons«

besedilo obravnava temo trgovanja z afriškimi sužnji v času kolonializma. Tam je opisano, kako so kolonialisti zlorabljali sužnje in kako so ti skozi stoletja le dosegli enakovredne pravice kot belsko prebivalstvo.

9) Lili in Bine 1: V poglavju »Praznujemo« je zapisano, da nekatere praznike praznujemo posamezniki, nekatere pa »vsi ljudje«. Med naštetimi so božič, novo leto, kulturni dan ter dan državnosti. Čeprav so to prazniki, ki so kulturno pogojeni oziroma pogojeni z verskimi prepričanji, torej jih ne praznujejo nujno tudi osebe, ki izhajajo iz drugih kulturnih okolij ali imajo drugačna verska prepričanja.

10) Raziskujem preteklost 9: V učbeniku je obravnavana tema človekovih pravic (podrobneje je opisano delovanje OZN, UNICEF-a oziroma civilnodružbenih gibanj), nestrpnosti (v kontekstu tega tudi nestrpnosti in izvajanja genocida nad Romi v času 2. svetovne vojne) oziroma posledic diskriminacije v različnih obdobjih zgodovine, v različnih deli sveta. V kontekstu tega se v sklopu »Aktualno« pojavi tudi povezava rasistične diktature v nacistični Nemčiji s tem, da je ideja nacizma še vedno prisotna ter da danes še vedno obstajajo gibanja,

123

ki to idejo podpirajo. Omenjen je primer iz Aten. Sledi vprašanje o tem, ali obstajajo takšne ideje tudi v Sloveniji. V zadnjem poglavju učbenika oziroma v podpoglavju »Preseljevanje ljudi« je obravnavana tudi tema begunstva in migracij v 20. in 21. stoletju ter medkulturnega dialoga. V kontekstu migracij pa je tudi naloga, kjer morajo učenci poiskati podatke o demografski strukturi najbolj razvitih evropskih držav (tudi število priseljencev), enako morajo storiti tudi za Slovenijo ter ugotoviti, od kod prihajajo njihovi starši, stari starši in raziskati njihove selitve po Sloveniji oziroma drugih državah. V istem poglavju so obravnavana tudi civilno-družbena gibanja.

11) Slovenščina v oblaku 7: V podpoglavju »Opis življenja osebe« je opisana dnevna rutina oziroma življenje dečka Marka Preglja ter novinarke Polone Fijavž. Mogoče bi bilo na tem mestu bolj smiselno vključiti opis življenja priseljenca ali osebe s posebnimi potrebami in bi imela taka vsebina tudi dodano vrednost, ki bi pripomogla k vidnosti različnosti v družbi.

V podpoglavju »Sklanjanje samostalnika«, kjer je besedilo o različnih šolah po svetu, so učencem pred branjem postavljena razna vprašanja, med drugim tudi o tem, če učenci poznajo koga, ki obiskuje šolo v drugi državi in da predstavijo zanimivosti tujih šol.