METODOLOGIJA

3.2.1 Vrsta raziskave

Za raziskovalni del sem uporabila kvalitativno obliko raziskovalnega pristopa, in sicer deskriptivno metodo raziskovanja. Gradivo za analizo je bilo 16 učbenikov od 1. do 9. razreda osnovne šole, ki jih je za šolsko leto 2019/2020 potrdil strokovni svet. Vsebino učbenikov sem analizirala v kontekstu štirih izbranih kategorij različnosti ter s tem ugotavljala, katera področja različnosti so v učbenikih zajeta ter na kakšen način, oziroma katera so področja različnosti, ki vsebinsko niso vključena v učbenike in se skladajo z ugotovitvami prejšnjih raziskav istega področja.

3.2.2 Vzorec in postopek vzorčenja

V raziskovalni vzorec sem zajela učbenike od 1. do 9. razreda osnovne šole. Analizirala sem tiste, ki so bili potrjeni s strani strokovnega sveta za šolsko leto 2019/2020. Najprej sem predelala učne načrte za posamezne razrede oziroma predmete, ki jih v razredih poučujejo. Na podlagi tega sem naredila ožji izbor predmetov na posameznih ravneh, ki naj bi se v posameznih vsebinskih področjih posredno oziroma neposredno »dotaknili« teme različnosti. Iz seznama potrjenih učbenikov, pri posameznih predmetih, sem potem izbrala take, ki so bili dostopnejši

− v knjižnicah, preko socialne mreže ter spletne trgovine Emka.

Število učbenikov, ki sem jih analizirala, je bilo 16:

 1 učbenik za slovenščino − Slovenščina v oblaku (učbenik za 7. razred),

 1 berilo − Radovednih pet (berilo za 5. razred),

 2 učbenika za spoznavanje okolja − Spoznavanje okolja 2 (učbenik za 2. razred), Lili in Bine 1 (učbenik za 1. razred),

 2 učbenika za angleščino −Messages 4 New Edition (učbenik za 9. razred), Super Minds 2 (učbenik za 5. razred),

 2 učbenika za družbo − Družba 4 (učbenik za 4. razred), Naša družba 5 (učbenik za 5.

razred),

 1 učbenik za naravoslovje in tehniko − Naravoslovje in tehnika 4 (učbenik za 4. razred),

 1 učbenik za gospodinjstvo − Gospodinjstvo za petošolc(k)e (učbenik za 5. razred),

 2 učbenika za zgodovino − Raziskujem preteklost 9 (učbenik za 9. razred), Koraki v času 6 (učbenik za 6. razred),

95

 2 učbenika za državljansko vzgojo in etiko − Domovinska in državljanska kultura in etika (učbenik za 8. razred), Jaz, midva, mi 7 (učbenik za 7. razred),

 1 učbenik za glasbeno vzgojo – Glasba danes in nekoč 9 (učbenik za 9. razred),

 1 učbenik za biologijo − Človeško telo (učbenik za 8. razred).

3.2.3 Opis postopka zbiranja podatkov

Postopki zbiranja podatkov so temeljili na kvalitativni tehniki – analizi dokumentov. Vogrinec (2008, str. 124) pravi, da lahko podatke za kvalitativno raziskavo pridobimo »tudi z analizo dokumentov, ki že obstajajo« oziroma tistih dokumentov, ki so nastali neodvisno od naše raziskave. Ravno ta vidik pa izpostavi kot pozitivno prednost take tehnike, saj je analizirano gradivo avtentično in ni vplivano s strani raziskovalca. Kljub temu izpostavi pomen subjektivnosti oziroma subjektivnih izkušenj ali dejavnikov na interpretacijo raziskovalca, kar je tudi pomanjkljivost te tehnike. Poudari, da pri analizi dokumentov med slednje ne umeščamo samo pisnih virov, temveč tudi vizualna gradiva Obe vrsti virov sem v učbenikih analizirala na podlagi štirih kriterijev. Ti kriteriji so se nanašali na to, ali se oziroma kako pogosto in na kakšen način se pojavljajo različne narodnosti, različne rase in etnične skupine, kako so predstavljene različne oblike družin, ali so oziroma kako pogosto in na kakšen način so v učbenikih predstavljene različne oblike spolne usmerjenosti ter kako pogosto in na kakšen način so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami.

3.2.4 Opis postopka obdelave podatkov

Pridobljene podatke sem obdelala na nivoju deskriptivne statistike (frekvenčne distribucije) in jih predstavila tabelarično (na ta način sem odgovorila na vprašanje, kako pogosto se pojavlja posamezna oblika različnosti ter tudi na kakšen način se pojavlja posamezna oblika različnosti).

3.2.5 Kriteriji za analizo po posameznih kategorijah

Da bi lahko obdelala samo tiste podatke, ki so ustrezni in smiselni za posamezno kategorijo različnosti, sem oblikovala kriterije, s katerimi sem jih selektivno izbrala.

a) Narodnostno, rasno in etnično različnost sem umestila v skupno preglednico. To kategorijo sem razdelila na več podkategorij – narodnost, narodna manjšina, barva kože, jezik, romska skupnost ter navade, kriteriji za umeščanje v posamezno podkategorijo pa so:

 Pod narodnostno, rasno in etnično različnost sem prištevala vse narodnosti, razen slovenske. Narodnost je bila lahko omenjena v širšem kontekstu − da se torej ljudje razlikujemo po narodnosti, lahko pa je bila bolj specifična, v tem primeru je narodna pripadnost nekoga jasno določena. Pomembno je, da gre za opredelitev narodnosti v kontekstu sodobnega časa oziroma konteksta opisa njihove države, navad ali aktualnejših dogodkov. Vsaka taka pojavnost se v razpredelnici šteje pod 1 (pojavitev).

Če se je na isti fotografiji/risbi pojavilo več različnih narodnosti, sem v razpredelnici to upoštevala kot 1 pojavitev, vendar sem v stolpcu 'Na kakšen način' pojasnila, koliko različnih narodnosti se je pri tem pojavilo.

 V to kategorijo sem prištevala tudi zapise oziroma slikovno gradivo, ki je neposredno/posredno povezano z madžarsko oziroma italijansko narodno manjšino v

96

Sloveniji; na način, da se ju je v tekstovnem gradivu neposredno omenilo – da sta torej priznani narodni manjšini v Sloveniji, prištevala pa sem tudi zapise o njihovih pravicah, položaju v Sloveniji ipd. V slikovnem gradivu pa upodobitve, ki prikazujejo, kako se njihove pravice kažejo v realnem življenju (npr. dvojezične table). Če se je slikovno gradivo pojavilo v kontekstu tekstovnega gradiva, potem slikovnega gradiva nisem obravnavala posebej, ampak sem to omenila v stolpcu 'Na kakšen način'.

 Pod to kategorijo sem štela tudi barvo kože (rumena, črna idr.), vendar pri tem nisem upoštevala oseb, ki imajo belo barvo kože. Če se je na isti fotografiji/ilustraciji pojavilo več oseb, ki imajo isto barvo kože, vendar drugačno kot belo, se je ta pojavitev vseeno štela pod 1. Ravno tako sem kot 1 pojavitev štela pojavitve, kjer se je na fotografiji/ilustraciji pojavilo več oseb z različno barvo kože. Upoštevala sem torej število slikovnega gradiva, kjer se oseba z drugačno barvo kože pojavi, ne pa tudi število ljudi, ki so prisotni na fotografijah/ilustracijah. V tej kategoriji sem upoštevala tudi vsak zapis, ki se navezuje na rasno različnost oziroma pripadnost. Kadar ni bilo jasno razvidno, ali gre za osebo/e, ki so pripadnice rumene, črne rase ali katere druge rase, potem tega v razpredelnici nisem štela, prav tako pojavitve nisem štela takrat, ko se je videl samo del telesa (npr. samo roka).

 Pod to kategorijo sem štela tudi »jezik«. Ta se je lahko pojavil v obliki zapisa v drugem jeziku, kot je slovenski (angleški jezik ne velja, kadar gre za učbenika za angleščino) ali pa, da prebivalci Slovenije oziroma znotraj drugih držav govorijo poleg uradnega tudi druge jezike oziroma da ljudje po svetu govorijo različne jezike. Vsaka tak zapis se v razpredelnici šteje pod 1.

 V to kategorijo sem umestila tudi romsko skupnost; upoštevala sem tako zapise, ki so jih navajali (da so torej etnična manjšina), zapise o njihovih pravicah, zapise o tem, kako se njihove pravice kršijo pa tudi zapise o značilnostih (navadah, običajih, glasbi) njihove kulture. Prištevala pa sem slikovno gradivo, na katerem so bili prikazani in naselja, v katerih živijo. Vsako tako omembo sem štela kot 1 pojavitev.

 V to kategorijo sem umestila tudi navade ljudi, ki ne pripadajo slovenski kulturi. Lahko v obliki slikovnega gradiva, ki predstavlja prehranjevalne navade, tradicionalna oblačila, bivališča, delo, glasbo, prevozna sredstva ipd. Upoštevala pa sem tudi vse zapise, ki predstavijo kulturne vzorce, ki so drugačni od slovenskih oziroma zapise, ki navajajo, da imajo ljudje različne navade oziroma običaje.

b) Razpredelnico, ki obravnava pojavnost družin, sem razdelila na 4 podkategorije; nuklearna družina, enostarševska družina, razširjena družina, reorganizirana, posvojitvena in mavrična družina.

 Pod nuklearno družino sem štela vsako pojavitev, ko so se na slikovnem gradivu pojavili ženska, moški, otrok/otroci ali ko se je v tekstovnem gradivu omenila taka oblika družine, pa tudi opis take oblike družine. V primeru slikovnega gradiva je morala biti

97

prisotna nedvoumnost take oblike družine (je bilo to omenjeno v besedilu poleg, nad, pod slikovnim gradivom). Če tega ni bilo, sem tak primer upoštevala v stolpcu

»Nerazporejeno«.

 Pod enostarševsko družino sem štela vse zapise, ki so opisovali tako obliko družine ali jo zgolj navajali, in tudi slikovno gradivo, ki je nedvoumno prikazovalo tako obliko družine (je bilo to omenjeno v besedilu poleg, nad, pod slikovnim gradivom) in je prikazovalo moškega/žensko z otrokom/otroki. Če tega ni bilo, sem tak primer upoštevala v stolpcu »Nerazporejeno«.

 Pod razširjeno družino sem štela vse zapise, ki so navajali tako obliko družine ali pa jo opisovali, prav tako pa tudi slikovno gradivo, kjer se pojavijo vsaj tri generacije posameznikov (otroci, starši, stari starši). Če se je na sliki pojavilo več razširjenih družin, štejemo vsaka razširjeno družino posamično. Če tega ni bilo, sem tak primer upoštevala v stolpcu »Nerazporejeno«.

 Pod reorganizirano družino sem štela vse zapise, ki so se navezovali na lastnosti take oblike družine, štela pa sem tudi omembo take oblike družine v tekstovnem gradivu.

 Pod posvojitveno družino sem štela vse zapise, ki govorijo o možnosti posvojitve otrok, štela pa sem tudi zgolj omembo take oblike družine.

 Pod mavrično družino sem štela vse slike, ki prikazujejo dve ženski/moška in otroka/otroke (in je v besedilu poleg, nad, pod sliko navedeno, da gre za tako obliko družine), pa tudi zapise o obstoju take oblike družine v tekstovnem gradivu.

- V kategorijo »Nerazporejeno« sem umestila vse pojavitve, pri katerih ni mogoče zagotovo trditi, da gre za katero od navedenih oblik družin, lahko pa pri učencih vseeno spodbudijo asociacije v tej smeri in so zato vseeno pomembne. Kljub temu take pojavitve niso bile upoštevane pri rezultatih.

c) Kategorijo otrok s posebnimi potrebami sem umestila v tretjo razpredelnico.

 V to kategorijo sem umestila otroke s posebnimi potrebami, in sicer; otroke z motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne otroke, gluhe in naglušne otroke, otroke z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirane otroke, dolgotrajno bolne otroke, otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter otroke z avtističnimi motnjami. V to kategorijo sem štela vse zapise, ki so neposredno omenili oblike posebnih potreb pri otrocih, vsako obliko posebnih potreb sem štela kot 1 pojavitev. Prav tako sem štela slikovno gradivo, na katerih so bili otroci s posebnimi potrebami (na invalidskem vozičku, z motnjami v duševnem razvoju).

 Če je šlo za odraslo osebo, ki je imela posebne potrebe ali če je bil prisoten zapis/

slikovna pojavitev pripomočkov, ki jih odrasli oziroma otroci s posebnimi

98

potrebami uporabljajo, tega v razpredelnici nisem upoštevala, temveč sem to navedla pod razpredelnico.

 Če se je na isti sliki/fotografiji pojavilo več otrok z isto obliko posebnih potreb, potem sem tako pojavitev štela pod 1.

d) Različnost na področju spolne usmerjenosti sem umestila v četrto preglednico ter jo razdelila na dve podkategoriji – heteroseksualnost ter homoseksualnost:

 V to kategorijo sem štela vsak zapis, ki govori o tem, da obstajajo različne oblike spolne usmerjenosti oziroma katere so.

 V primeru heteroseksualne spolne usmerjenosti sem v slikovnem gradivu upoštevala tiste, na katerih se pojavita ženska in moški in si izkazujeta naklonjenost (objem, poljub) ali pa je to neposredno opredeljeno v tekstu (ob, nad, pod) oziroma v opisu slike. V tekstovnem gradivu pa vse tiste zapise, ki so opisovali heteroseksualne odnose.

 V podkategorijo homoseksualnost sem upoštevala vse zapise, ki so omenjali homoseksualno obliko spolne usmerjenosti, prav tako pa tudi slikovno gradivo, če je naklonjenost nedvoumno izražena (poljub) in se pojavita dva moška oziroma dve ženski ter je iz opisa fotografije/risbe oziroma iz konteksta jasno, da gre za tako obliko spolne usmerjenosti. V to kategorijo sem umestila tudi oblike nestrpnosti do posameznikov, ki niso heteroseksualno spolno usmerjeni.

 Pri vseh kategorijah je veljalo:

 Če se je ista fotografija/risba pojavila dvakrat ali več v enakem učbeniku, sem upoštevala tako fotografijo/sliko kot zgolj enkratno pojavitev oziroma sem njeno vsebino obravnavala zgolj enkrat.

 Če so se v poglavjih, kot so »Povzetek«, »Ponovimo« ipd. ponovile vsebine, pomembne za raziskavo, jih nisem upoštevala/obravnavala še enkrat.

 Če je bilo ob tekstovnem gradivu tudi slikovno gradivo, ki se je navezovalo neposredno na to, kar opisuje tekstovno gradivo, slikovnega gradiva nisem obravnavala ločeno, vendar pa sem v stolpcu »Na kakšen način« vseeno poudarila, da gre za povezano vsebino in kaj je ta predstavljala.

 Če je zapis ali slikovno gradivo ustrezalo kriterijem, navedenim zgoraj, vendar pa se je zapis ali slikovno gradivo pojavilo večkrat v istem kontekstu na isti strani oziroma poglavja, potem sem tako pojavitev (več zapisov ali slikovno gradivo) štela kot 1 (pojavitev).

 V vseh kategorijah je veljalo, da je pomembna vsebina učbenikov, ki se v prvi vrsti navezuje na različnost v kontekstu omenjenih štirih kategorij, v drugi vrsti pa se navezuje na aktualne vsebine, pomembne v sodobnosti.

99