7.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Na področju vključevanja OPP v redne osnovne šole je v Sloveniji in na Hrvaškem predpisana zakonodaja, ki velja zadnjih petnajst let(Zakon o osnovni šoli, 2006; ZUOPP-1, 2011; Zakon o organizaciji in financiranju VIZ, 2007; Zakon o odgoju i obrazovanju u osnovnoj i srednjoj školi,2008; Drţavni pedagoški standard osnovnoškolskog sustava odgoja i obrazovanja, 2008; Pravilnik o osnovnoškolskom i srednjoškolskom odgoju i obrazovanju učenika s teškoćama u razvoju, 2015). Številnim učiteljem vključevanje OPP predstavlja izziv, delo z OPP pa je lahko zanje tudi stresno, saj od njih zahteva nova znanja, spretnosti ali veščine, ki jih je treba usvojiti za učinkovito delo z otroki (Rutar, 2010). V mednarodni raziskavi, v kateri je sodelovalo veliko število (preko 800) učiteljev iz Slovenije in Slovaške, je bilo med drugim ugotovljeno, da učitelji OPP metod dela (npr. načina in hitrosti poučevanja, načinov ocenjevanja znanja) ne prilagajajo dovolj, kar OPP onemogoča uspešno vključevanje v proces izobraţevanja v rednih šolah (Pretnar, 2012). Učitelji, ki otrokovih morebitnih teţav in posebnih potreb ne zaznajo pravočasno, se lahko znajdejo v stiski, ki dodatno ovira njihovo delo z otroki. Osnova za delo z OPP je tudi oblikovanje ustreznih stališč do OPP glede njihovih zmoţnosti, teţav, pomena socialnega vključevanja otrok v razred idr. (Rutar, 2010), kar smo v magistrski raziskavi tudi raziskali.
37
7.2. Cilji raziskave in raziskovalna vprašanja
V magistrski raziskavi nas je zanimalo, kakšna so stališča slovenskih in hrvaških učiteljev razrednega pouka o vključevanju OPP v redne osnovne šole, ali ob tem doţivljajo tudi strahove, in če jih, česa se bojijo, zanimala pa nas je tudi primerjava med stališči in strahovi slovenskih in hrvaških učiteljev.
Postavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
- RV1: Ali se po mnenjuhrvaških in slovenskih učiteljev razrednega poukaučenci iz posameznih skupin OPP lahko vključujejo v redne osnovne šole? Ali se slovenski in hrvaški učitelji razrednega pouka pomembno razlikujejo v stališčih o tem, kateri učenci posameznih skupin OPP se lahko vključujejo v redne osnovne šole?
- RV2: Kakšno je znanje/usposobljenost slovenskih in hrvaških učiteljev za delo s skupinami OPP v razredu? Ali se slovenski in hrvaški učitelji razrednega pouka pomembno razlikujejo v znanju/usposobljenosti za delo z OPP v razredu?
- RV3: Kako slovenski in hrvaški učitelji razrednega poukaprilagajajo načine poučevanjaposameznim skupinam OPP? Ali se slovenski in hrvaški učitelji razrednega pouka pomembno razlikujejo v načinih prilagajanja poučevanja posameznim skupinam OPP?
- RV4: Kako se slovenski in hrvaški učitelji razrednega pouka soočajo s teţavami pri vključevanju OPP v razred?Ali se slovenski in hrvaški učitelji razrednega pouka pomembno razlikujejo v soočanju s teţavami pri vključevanju OPP v razred?
- RV5: Kakšne so izkušnje slovenskih in hrvaških učiteljev z vključevanjem OPP na šoli?
Ali se slovenski in hrvaški učitelji razrednega pouka pomembno razlikujejo v izkušnjah z vključevanjem OPP na šoli?
- RV6: Kakšni so strahovi slovenskih in hrvaških učiteljev razrednega pouka pri vključevanjuposameznih skupin OPP v razred? Ali se slovenski in hrvaški učitelji razrednega pouka pomembno razlikujejo v strahovih, ki jih doţivljajo pri vključevanju posameznih skupin OPP v razred?
38
7.3 Metoda in raziskovalni pristop
V magistrski raziskavi smo s pomočjo neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja na kvantitativen in kvalitativen način raziskali značilnosti vključevanja OPP v redne osnovne šole v Sloveniji in na Hrvaškem.
7.3.1 Vzorec
Celoten vzorec je bil sestavljen iz dveh podvzorcev – učiteljev v Sloveniji in učiteljev na Hrvaškem. Na spletni vprašalnik se je odzvalo 86 slovenskih učiteljev in 64 hrvaških. V končni vzorec smo selekcionirali le podatke udeleţencev, ki so v večini rešili vprašalnik.
Končni vzorec je tako sestavljalo 116 udeleţencev (66 slovenskih in 50 hrvaških učiteljev).
Slovenskih učiteljic je bilo 65, kar predstavlja veliko večino vzorca, saj je bil moški udeleţenec zgolj eden. Udeleţenci so bili stari od 24 do 61 let (M = 41,47, SD = 10,77).
Izobrazba večine udeleţencev (89,4 %) je bila univerzitetna, 5 (7,6 %) jih je zaključilo magisterij ali doktorat znanosti, dva (3 %) učitelja pa o izobrazbi nista poročala. Največ slovenskih učiteljev je poučevalo v prvem, tretjem in četrtem razredu, najmanj pa v kombiniranih razredih (npr. od 1. do 5. razreda), kar je razvidno na Sliki 1.
Graf 1: Deleţ slovenskih učiteljev, ki so poučevali v posameznem razredu
39
Slovenski učiteljiso v povprečju poučevali 18 let (M = 17,98, SD = 11,97), znotraj skupine pa so se razlikovali v letih poučevanja; nekateri so npr. poučevali zgolj pol leta, med tistimi z največ leti delovne dobe pa so bili tudi takšni, ki so poučevali kar 37 let.
Hrvaški vzorec je v primerjavi s slovenskim primerljivo homogen po spolu, saj je sestavljen iz samih ţensk (n= 50), ki so se razlikovale glede na starost ‒ njihova starostna doba se je gibala od 25 do 60 let, v povprečju pa so bile stare okrog 41,42 leta (SD = 11,36). Bolj podobne (kot v slovenskem vzorcu) so si bile učiteljice glede stopnje izobrazbe, saj jih je kar 48 (96 %) zaključilo fakultetno izobrazbo (po starem ali novem bolonjskem programu), ena učiteljica (2 %) je zaključila srednjo šolo, ena (2 %) pa stopnje izobrazbe ni navedla.
Največ hrvaških učiteljic je poučevalo v prvih štirih razredih osnovne šole, najmanj pa v kombiniranih oddelkih.
Graf 2: Deleţ hrvaških učiteljic, ki so poučevalev posameznem razredu
Hrvaške učiteljice so si bile – podobno kot pri slovenskem vzorcu – različne tudi v letih poučevanja, in sicer so nekatere poučevale manj kot eno leto, druge pa so imele tudi do 39 let delovne dobe (M = 16, 56, SD = 12,47).
40
7.3.2Merski pripomočki
Vprašalnik o stališčih in strahovih slovenskih in hrvaških učiteljev glede vključevanja OPP v redne osnovne šole sva Lucija Kokić skupaj z mentorico magistrskega dela oblikovali za namen magistrske raziskave. Vprašalnik je bil najprej oblikovan v slovenskem jeziku, nato pa sem ga Lucija Kokić prevedla v hrvaški jezik.
Vprašalnik vključuje naslednja raziskovalna področja: osnovne podatke o izpolnjevanju vprašalnika in učitelju (datumu reševanja vprašalnika; drţava, v kateri je učitelj zaposlen;
spol, starost in zaključena stopnja izobrazbe učitelja; razred, v katerem učitelj poučuje; leta zaposlitve v šolstvu); stališča o tem, ali se v redno osnovno šolo lahko vključujejo posamezne skupine OPP; učiteljeva ocena znanja/usposobljenosti za delo s posameznimi skupinami OPP;
podatek o tem, ali učitelj trenutno poučuje/je poučeval OPP in če da, kako pogosto je uporabljal posamezni način poučevanja pri delu z OPP; podatek o teţavah učiteljapri vključevanju OPP v razred (in opis teh teţav); izkušnje učitelja z vključevanjem OPP na šoli;
opis vrste učiteljevih izobraţevanj za delo z OPP; stopnja strinjanja o strahovih, ki jih učitelji doţivljajo zaradi vključevanja posameznih skupin OPP v redne osnovne šole; izbira ene od skupin OPP, s katero se učitelji bojijo delati in razlaga odgovora; stopnja strinjanja o učiteljevem doseganju zastavljenih učnih ciljih s posameznimi skupinami OPP in področja, ki bi v učiteljih sproţala strahove; področja, na katerih učitelji pri delu z OPP doţivljajo določeno raven strahu. Nekatera vprašanja v vprašalniku so odprtega tipa, druga pa zaprtega.
Na vprašanja zaprtega tipa udeleţenci odgovarjajo s 5-stopenjsko Likertovo lestvico (razpon odgovorov se je gibal od 1 = sploh se ne strinjam do 5 = popolnoma se strinjam), na vprašanja odprtega tipa pa udeleţenci prosto odgovarjajo.
Vprašalnika za slovenske in hrvaške učitelje vključujeta enake skupine vprašanj, razlikujeta pa se po tem, da so v moţnih odgovorihna vprašanja vključene tiste skupine OPP, ki so opredeljene v zakonodaji posamezne drţave. Vprašalnik je bil učiteljem posredovan v spletni obliki.
7.3.3. Postopki in obdelave podatkov
Podatke smo zbirali preko spletnega anketnega vprašalnik. Pred posredovanjem vprašalnikov razrednim učiteljem Hrvaške in Slovenije smo preko telefona kontaktirali ravnatelje rednih osnovnih šol in jih zaprosili za sodelovanje. Nato smo jim povezavo na vprašalnik
41
posredovali preko e-pošte in jih prosili, da jo posredujejo učiteljem na njihovih šolah. Vsem udeleţencem raziskave smo zagotovili anonimnost pridobljenih podatkov.
Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo nato analizirali s programom za statistično obdelavo SPSS 22. Uporabili smo osnovno deskriptivno statistiko, razlike med skupinama/skupinami učiteljev pa smo preverjali z neparametričnim preizkusom Mann-Whitney, saj podatki niso bili normalno porazdeljeni.