Bečaj, J. (1999). Šola in duševno zdravje otrok in mladostnikov. VE. Kraševec Ravnik (ur.) Varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov (str. 170−179). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
Bečaj, J. (2001). Razrednik in šolska kultura. Sodobna pedagogika, 52(1), 32−44.
Bela knjiga o vzgoji in izobraţevanju v Republiki Sloveniji (1995, 2. izdaja 1997). J. Krek (ur.). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS.
Bela knjiga o vzgoji in izobraţevanju v Republiki Sloveniji(2011). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Biondić I. (1984): Hendikepirani izmeĎu ideologije i stvarnosti - Prilog sociološkopedagoškoj analizi specijalnog odgoja (Doktorska disertacija). Zagreb: Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu.
Blatnik, M. (2005). Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v vzgojo in izobraţevanje.
(Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Blatnik-Metka.PDF
Blaţič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M. in Strmčnik, F. (2003). Didaktika. Novo mesto:
Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.
Bognar, L. in Matijević, M. (2005). Didaktika. Školska knjiga, Zagreb.
Bratoţ, M. (2004). Integracija učencev s posebnimi vzgojno-izobraţevalnimi potrebami. V Š.Krapše (ur.). Otroci s posebnimi potrebami (str. 9–49). Nova Gorica: Educa.
Brvar, R. (2010). Dotik znanja: Slepi in slabovidni učenci v inkluzivni šoli. Ljubljana:
Modrijan
Chakir, K. in Peček, M. (2014). „Praksa je eno, teorija drugo“ − mar res? Stališča študentov o inkluziji. V T. Devjak (ur.), Sodobni pedagoški izzivi v teoriji in praksi (str. 19−35).
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Dervarič, K. (2013). Usposobljenost učiteljev za diferenciacijo pri učencih s posebnimi potrebami (Diplomsko delo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Drţavni pedagoški standard osnovnoškolskog sustava odgoja i obrazovanja (2008). Narodne novine, št.63.
73
Eurydice (2002). Key competencies. A developing concept in general compulsory education.
Survey 5. Busseles: Eurydice, European Unit.
Galeša, M. (1995). Specialna metodika individualizacije. Radovljica: Didakta.
Guberina Abramović, D. (2008).Priručnik za rad s učenicima s posebnim potrebama integriranim u razrednu nastavu u osnovnoj školi. Zagreb: Školska knjiga.
Habjan, I. (2016). Prepričanja učiteljev razrednega pouka o poučevanju in vključevanju učenca s slepoto ali slabovidnostjo v večinsko osnovno šolo (Diplomsko delo). Ljubljana:
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/3634/1/Iva_Habjan_diplomsko_delo.pdf
Igrić, L. (2015). Odgojno-obrazovna praksa i različitost. V L. Igrić idr. (ur). Osnove edukacijskog uključivanja. Škola po mjeri svakog djeteta je moguća (str. 73- 109). Zagreb:
Edukacijsko-rehabilitacijski fakultet Sveučilišta u Zagrebu.
Ivančić Đ. in Stančić Z., (2013). Stvaranje inkluzivne kulture škole. Hrvatska revija za rehabilitacijska istraţivanja, 49(2), 139−157.
Kavkler, M. (2008a).Opredelitev inkluzivne vzgoje in izobraţevanja. VM. Kavkler, A.
Clement Morrison, M. Košak Babuder, S. Pulec Lah in S. Viola (ur), Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraţevanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim timom(str. 9−19). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kavkler, M. (2008b). Uresničevanje inkluzivne vzgoje in izobraţevanja v šolski praksi. VM.
Kavkler, A. Clement Morrison, M. Košak Babuder, S. Pulec Lah, S. Viola (ur.),Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraţevanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim timom(str.
57−93).Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kavkler, M. (2010). Izobraţevalna uspešnost učencev s specifičnimi učnimi teţavami – izziv za pedagoško stroko. V M. Košak Babuder, M. Kavkler, L. Magajna, S. Pulec Lah, Z.
Stančić, A. Clement Morrison(ur.), Specifične učne teţave v vseh obdobjih.Zbornik prispevkov (str. 117−128). Ljubljana: Društvo Bravo.
Kavkler, M. (2011). Skrb za učence s posebnimi potrebami. Razredni pouk, 3(2−3), 95−102.
Kavkler, M. in Končnik Goršič, N. (2004). Nekaj v pomoč učiteljem: Vodnik za poučevanje skupine učencev z učnimi teţavami, ki počasneje usvajajo znanja. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
74
Kiš-Glavaš, L. (1999). Promjena stavova učitelja prema integraciji djece usporenog kognitivnog razvoja (Doktorska disertacija). Zagreb: Edukacijsko-rehabilitacijski fakultet, Sveučilište u Zagrebu.
Kobolt, A. in Dekleva, B. (2006). Kakovost dela in kompetence. V M. Sande, B. Dekleva, A.
Kobolt, Š. Razpotnik in D. Zorc-Maver (ur),Socialna pedagogika: izbrani koncepti stroke (str.
169−190). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Končar, M. (2003). Individualiziran program. Defectologica Slovenica, 11(3), 72−3.
Kovšca, A. (2010). Inkluzia−sprememba perspektive.Šolsko svetovalno delo, 14(1−2), 4−9.
Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami (2015). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Lavrinc, T. (2009). Vključevanje oseb s posebnimi potrebami v lokalno okolje. (Magistrsko delo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Lesar, I. (2009). Šola za vse? Ideja inkluzije v šolskih sistemih. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Ljubić, M. in Kiš Glavaš, L. (2003). Razlike u stavovima nastavnika osnovnih i srednjih škola prema edukacijskoj integraciji. Hrvatska revija za rehabilitacijska istraţivanja, 39(2), 129−136.
Magajna, L. et al. (2008a). Učne teţave v osnovni šoli: koncept dela. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Magajna, L., Pečjak, S., Peklaj, C., Čačinovič Vogrinčič, G., Bregar-Golobič, K., Kavkler, M. in Tancig, S. (2008b). Učne teţave v osnovni šoli: problemi, perspektive, priporočila.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Magajna, L., Kavkler, M. in Košir, J. (2011). Osnovni pojmi. V S. Pulec-Lah in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi teţavami: Izbrane teme (str. 8-21). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Milivojević, Z. (2010). Emocije. Psihoterapija i razumijevanje emocija. Zagreb: Mozaik knjiga.
Musek, J. in Pečjak, V. (2001). Psihologija. Ljubljana: Educy.
Novljan, E., Jelenc, D., Kastelic,L., Kogovšek,D., Lipec Stopar, M., Pulec Lah,S., Vrhovski Mohorič, M. in Ţolgar Jerković, I. (2004).Uvajanje pogojev za inkluzivno šolanje otrok s
75
posebnimi vzgojno izobraţevalnimi potrebami- analiza stanja in predlogi. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta, Oddelek za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko.
Novljan, M. (2008). Otroci s posebnimi potrebami v večinski osnovni šoli. V M. Rovšek (ur.) Otroci s posebnimi potrebami (str. 85‒94). Nova Gorica: Melior, Educa.
Nacionalni okvirni kurikulum za predškolski odgoj i obrazovanje te opće obvezno i srednjoškolsko obrazovanje. NOK (2011). Zagreb: Ministarstvo znanosti, obrazovanja i športa. Pridobljeno s http://mzos.hr/datoteke/Nacionalni_okvirni_kurikulum.pdf
Ogulin, T (2013). Stališča (bodočih) razrednih učiteljev in učiteljic do homoseksualnosti in njene obravnave pri pouku. (Diplomsko delo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Opara, B. (2002). Razvojne usmeritve in uresničevanje nove šolske zakonodaje. V K.
Destovnik (ur.), Osebe s posebnimi potrebami v procesu inkluzije ter vloge defektologov in specializiranih institucij (str. 5-11). Ljubljana: Društvo defektologov Slovenije.
Opara, B. (2005). Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah: vloga in naloga vrtcev in šol pri vzgoji in izobraţevanju otrok s posebnimi potrebami: uresničevanje vzgojno-izobraţevalnih programov s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo.
Ljubljana: Centerkontura.
Opara (2012).Šola za vse− pravična šola. Inkluzija v sodobni šoli(str. 67-82). Koper:
Univerzitetna zaloţba Annales.
Pečnik Ban, I. (b.d.).Individualizirani pristup – razlika od prilagoĎenog programa (Power point). Pridobljeno s: www.os-ikrsnjavi-zg.skole.hr/upload/os-ikrsnjavi-zg/.../Individualizirani_pristup.ppt
Peklaj, C. (2006). Definiranje učiteljskih kompetenc –
začetni korak za prenovo pedagoškegaštudija. V C. Peklaj (ur.), Teorije in praksa v
izobraţevanju učiteljev (str. 19–
28). Ljubljana: Center za pedagoško izobraţevanje Filozofskd fakultetd Univerzd v Ljubljani.
Peklaj, C, Kalin, J., Puklek Levpušček,L., Pečjak,S., Valenčič Zuljan, M. in Košir, K.
(2008).Izobraţevanje učiteljev za nove kompetence za druţbo znanja ter vloga teh kompetenc pri uresničevanju vzgojno-izobraţevalnih ciljev v šoli. Zaključno poročilo. Ljubljana:
Filozofska faulteta v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani.
76
Peček, M., Čuk, I. in Lesar, I. (2006). Kako obravnavati različne učence v OŠ − dilema na formalni ravni in z vidika učiteljev.Sodobna pedagogika, 57, str. 54−77.
Pravilnik o osnovnoškolskom i srednjoškolskom odgoju i obrazovanju učenika s teškoćama u razvoju (2015). Narodne novine, 24.
Pretnar, T. (2012). Medkulturna analiza stališč učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami (Doktorska disertacija). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1027/1/Doktorska_disertacija.pdf
Pulec Lah, S. (2002). Oblikovanje in uvajanje individualiziranih programov – ni lahka naloga, pa tudi ne nemogoča. V N. Končnik Goršič in M. Kavkler (ur.), Specifične učne teţave otrok in mladostnikov (str. 192−216). Ljubljana: SC.
Pulec Lah, S. (2005). Individualizirani program − kratek vodnik za starše. Bilten Bravo, 1(2), 20−23.
Pulec Lah, S. (2008). Kako v razredu uspešno zadovoljevati raznovrstne (učne) potrebe vseh učencev? V M.Kavkler, A. Clement Morrison, M. Košak Babuder, S. Pulec Lah, S. Viola (ur.),Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraţevanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim timom (str. 95–141). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Pulec Lah, S. (2011). Podpora učitelju in drugim šolskim strokovnim delavcem pri uresničevanju koncepta dela z učenci z učnimi teţavami v osnovni šoli. V S. Pulec Lah in M.
Velikonja (ur), Učenci z učnimi teţavami, Izbrane teme (str. 126−142). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Rejec, T. (2016). Strategije spoprijemanja s stresnimi situacijami pri mladostnikih z disleksijo: samoporočanje mladostnikov in poročanje njihovih razrednih učiteljev ter mater (Magistrsko delo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Razdevšek Pučko C. in Rugelj J. (2006). Kompetence v izobraţevanju učiteljev. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s http://www.pef.uni-lj.si/bologna/dokumenti/monografija_tancig_devjak.pdf
Rebolj A.B. (2014). Stališča in predsodki o študentih s posebnimi potrebami. Andragoška spoznanja, 20(1), str. 75−86.
Resman, M. (2003). Integracija/inkluzija med zamislijo in uresničevanjem. Sodobna pedagogika(posebna izdaja), letnik 54, str. 65‒83.
77
Rutar, D. (2010). Namesto uvoda vprašanje: ali so učitelji v Sloveniji zares pripravljeni na inkluzijo?V D. Rutar (ur.) (2010). Inkluzija in inkluzivnost: Model nudenja pomoči učiteljem pri delu z dijaki s posebnimi potrebami, ki so integrirani v redne oddelke (str. 21‒29, 47‒50).
Ljubljana: Center RS za poklicno izobraţevanje.
Sardoč, M. (2005). Pravice otrok s posebnimi potrebami do inkluzivnega izobraţevanja. V M.
Sardoč, M. in Kavkler (ur.),Izobraţevanje otrok s posebnimi potrebami: od dobre teorije k učinkoviti praksi(str. 13−16). Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Schmidt, M. (2001). Socialna integracija otrok s posebnimi potrebami v osnovno šolo.
Maribor: Pedagoška fakulteta.
Schmidt, M. in Čagran, B. (2011). Stališča slovenskih učiteljev o vplivu integracije/inkluzije na učence z različnimi vrstami posebnih potreb v osnovni šoli. Šolsko polje, letnik 22, 1−2, 55−72.
Skalar, V. (1995). Integracija da ali ne?PET, 2(31), 24−29.
Skočić Mihić, S. (2017). Učiteljska osposobljenost za izvedbu individualizirane nastave u inkuzivnim razredima V R. Čepić, J. Kalin (ur), Profesionalni razvoj učitelja: status, ličnost i transverzalne kompetencije(str. 139-156). Rijeka: Učiteljski fakultet Sveučilišta u Rijeci.
Smrtnik Vitulić H. (2007). Čustva in razvoj čustev. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Stubbs, S. (2008). Inclusive education; Where there are few resourses. Pridobljeno s https://www.eenet.org.uk/resources/docs/IE%20few%20resources%202008.pdf
Šmid, M. in Ozbič, M. (2016). Orodje za ravnateljevo povratno informacijo o vključenosti/inkluziji UPP v šolo na osnovi koncepta pripoznanja. V D. Štefanc, I. Lesar (ur.) Vzgoja in izobraţevanje otrok in mladih s posebnimi potrebami: problemi, dileme, rešitve.Zbornik strokovnega posveta. Ljubljana: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.
Stančić, Z., Kiš-Glavaš, L. in Igrić, Lj. (2001). Stavovi učitelja prema poučavanju kao determinanta njihove spremnosti za dodatno stručno usavršavanje.Hrvatska revija za rehabilitacijska istraţivanja, 37(2), 143−152. Pridobljeno s http://hrcak.srce.hr/file/19212 Strmčnik, F. (1987). Sodobna šola v luči učne diferencijacije in individualizacije. Ljubljana:
Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Izobraţevalna skupnost Slovenije.
78
Špoljar, K. (1999). Predšolska vzgoja v Reggio Emili. Vzgoja in izobraţevanje, XXX (2/1999), 29−34.
Trtnik Herlec, A. (2002). Vključevanje, i(nk)luzija, ravnatelj. V Zbornik referatov (13−19).
Ljubljana: Šola za ravnatelje.
UNESCO (1994). The Salamanca Statement and Framework for Action on Special Needs Education. Pridobljeno s http://www.unesco.org/education/pdf/SALAMA_E.PDF
UNESCO (2003). Overcoming Exclusion throught Inclusive Approaches in Education: A Challenge & a Vision (Conceptual Paper). Pridobljeno s http://unesdoc.unesco.org/images/0013/001347/134785e.pdf
Ule, M. (2009). Socialna psihologija: analitični pristop k ţivljenju v druţbi. Ljubljana:
Fakulteta za druţbene vede.
Ustava Republike Slovenije (1991). Uradni list RS, št. 33.
Vican, D. (2013). Inkluzivna kultura osnovnih škola u Hrvatskoj s gledišta učenika.Ţivot i škola, 30(2), 17‒37.
Vogrinc, J., Krek., J. (2012). Delovanje svetovalne sluţbe. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Vovk-Ornik, N. (2016). Vloga učitelja v procesu usmerjanja otrok s posebnimi potrebami (Doktorska disertacija). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Zakon o odgoju i obrazovanju u osnovnoj i srednjoj školi (2008). Narodne novine, št.87.
Zakon o osnovni šoli/ZOsn/ (1996). Uradni list RS, št. 12.
Zakon o osnovni šoli /ZOsn-UPB3/ (2006). Uradni list RS, št. 81.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraţevanja (1996). Uradni list RS, št. 12.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraţevanja /ZOFVI/ (2007). Uradni list RS, št.16.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli /ZOsn-H/ (2011). Uradni list RS, št. 87.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011). Uradni list RS, št. 58.
79
Zrilić, S. (2011) Djeca s posebnim potrebama u vrtiću i niţim razredima osnovne škole.
Priručnik za roditelje, odgojitelje i učitelje. Zadar: Sveučilište u Zadru.
80
11. Priloge
Priloga 1: Vprašalnik o stališčih in izkušnjah (slovenskih) učiteljev razrednega pouka o vključevanju OPP v redne šole
Spoštovani/a učitelj/ica,
sem študentka magistrskega študija specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Pripravljam magistrsko delo na temo »Slovenski in hrvaški učitelji razrednega pouka o vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole«. V povezavi s tem me zanimajo Vaša stališča o vključenosti učencev s posebnimi potrebami v redne osnovne šole. Zato se na Vas obračam s prošnjo, da izpolnite vprašalnik.
Čas izpolnjevanja vprašalnika traja pribliţno 15 minut. Vaši odgovori bodo ostali anonimni in bodo sluţili izključno za namen magistrskega dela.
V primeru dodatnih vprašanj me lahko kontaktirate na naslov: lucija.kokic@gmail.com Lucija Kokić
Na začetku Vas prosim za nekaj osnovnih podatkov.
Datum reševanja vprašalnika:
Država v kateri ste zaposleni:
Slovenija Hrvaška Spol:
Moški Ţenski Starost:
let mesecev
Zaključena stopnja izobrazbe:
srednja šola
fakulteta (tudi magistrski bolonjski program) magisterij ali doktorat znanosti
81
V katerem razredu poučujete?
Koliko let ste zaposleni v šolstvu?
Prosim, označite, v kolikšni meri se strinjate z napisanimi trditvami.
Trditve se nanašajo na otroke s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP).
1. Menim, da se v redno osnovno šolo lahko vključijo:
Se ne strinjam
Delno se ne strinjam
Ne morem se odločiti
Delno se strinjam
Se popolnoma
strinjam otroci s slepoto in slabovidnostjo
otroci, ki so gluhi in naglušni otroci z motnjami v duševnem razvoju otroci z govorno-jezikovnimi motnjami gibalno ovirani otroci
dolgotrajno bolni otroci (npr. z epilepsijo) otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (npr. z disleksijo)
otroci z avtistično motnjo
2. Menim, da sem dovolj (na didaktično metodičnem in psiho-socialnem področju) strokovno usposobljen/a za delo z:
Se ne strinjam
Delno se ne strinjam
Ne morem se odločiti
Delno se strinjam
Se popolnoma strinjam otrokom s slepoto in slabovidnostjo
otrokom, ki je gluh ali naglušen
82 otrokom z motnjo v duševnem razvoju
otrokom z govorno-jezikovnimi motnjo otrokom, ki je gibalno oviran
otrokom, ki je dolgotrajno bolan (npr. z epilepsijo) otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (npr. z disleksijo)
otrokom z avtistično motnjo
3. Ali trenutno poučujete/ ste poučevali OPP?
Da Ne
(Če ste obkroţili odgovor Da)Prosim ocenite, kako pogosto uporabljate/ste uporabljali posamezni način prilagajanja poučevanja pri delu z OPP.
Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno Prilagodim učne materiale in gradivo.
Omogočim mu več časa za delo.
Pripravim prilagojene učne liste (npr. večja pisava, večji razmik med vrsticami, barvni listi ipd.)
Po potrebi dodatno, drugače razloţim učno snov, dokler me otrok ne razume.
Prilagodim načine ponavljanja pridobljenega znanja in načine usvajanja novih spretnosti.
Prilagodim način ocenjevanja znanja.
Prilagodim domače naloge.
OPP teţko spremlja frontalni način poučevanja, zato se trudim uporabljati tudi alternativne metode poučevanja (npr. poučevanje preko giba ali s pomočjo IKT tehnologije, delo v skupinah ipd.).
4. Ali se pri vključevanju OPP v Vaš razred soočate s kakšnimi težavami?
Da Ne
(Če ste obkroţili odgovor Da) Prosim, opišite, s kakšnimi težavami se soočate.
83
5. Prosim, da označite, v kolikšni meri se strinjate z trditvami, če izhajate iz lastnih izkušenj na šoli, na kateri ste zaposleni.
Se ne strinjam
Delno se ne strinjam
Ne morem se odločiti
Delno se strinja m
Se popolno ma strinjam Stališča učiteljev glede vključevanja OPP v redno šolo
so večinoma pozitivna.
Učitelji razrednega pouka imajo ustrezno didaktično-metodično znanje, da lahko poučujejo OPP.
Šola ima dovolj strokovnjakov, ki so primerno specializirani za delo z OPP.
Učitelji so deleţni strokovne pomoči in podpore pri delu z OPP od strani strokovnega tima, ki obravnava OPP.
Pretočnost informacij oz. komunikacija med šolo in strokovnimi institucijami, v katere je OPP vključen, je uspešna (npr. šola - vrtec, šola - center za rehabilitacijo idr.).
Sodelovanje med starši OPP in učitelji je večinoma dobro.
Pred sprejemom OPP šola učiteljem omogoči dodatno usposabljanje za delo s posamezno skupino OPP.
Prosim naštejte, kakšnih izobraževanj ste se udeležili za delo z OPP, ki jih je omogočila šola, na kateri poučujete/ste poučevali.
Prosim Vas, da na kratko pojasnite in naštejete tri ključne dejavnike, za katere menite, da ovirajo proces vključevanja OPP v redne osnovne šole (npr. Ni timskega sodelovanja
84
na šoli, nimam dovolj znanja/ izkušenj na področju primanjkljajev, preveliki razredi, nejasni individualizirani programi ipd.)
6. Prosim, da označite, v kolikšni meri se strinjate z napisanimi trditvami.
Bojim se dela z:
Se ne strinjam
Delno se ne strinjam
Ne morem se odločiti
Delno se strinjam
Se popolnoma strinjam otrokom s slepoto in slabovidnostjo
otrokom, ki je gluh ali naglušen otrokom z motnjo v duševnem razvoju otrokom z govorno-jezikovnimi motnjo otrokom, ki je gibalno oviran
otrokom, ki je dolgotrajno bolan (npr. z epilepsijo) otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (npr. z disleksijo)
otrokom z avtistično motnjo
Prosim, da napišete, s katero od skupin OPP se najbolj bojite delati in na kratko razložite zakaj.
7. Strah me je, da ne bom dosegel/dosegla zastavljenih učnih ciljev z:
Se ne strinjam
Delno se ne strinjam
Ne morem se odločiti
Delno se strinjam
Se popolnoma
strinjam otrokom s slepoto in slabovidnostjo
85 otrokom, ki je gluh ali naglušen
otrokom z motnjo v duševnem razvoju otrokom z govorno-jezikovnimi motnjo otrokom, ki je gibalno oviran
otrokom, ki je dolgotrajno bolan (npr. z epilepsijo) otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (npr. z disleksijo)
otrokom z avtistično motnjo
8. Prosim, da označite, v kolikšni meri se strinjate z napisanimi trditvami.
Se ne strinjam
Delno se ne strinjam
Ne morem se odločiti
Delno se strinjam
Se popolnoma strinjam Strah me je, da bom popuščal/a OPP tudi pri
nalogah, ki jih je zmoţen opraviti.
Strah me je, da ne bom znal/a socialno vključiti OPP v razred.
Strah me je, ker na šoli nimam nikogar, ki mi bi nudil pomoč pri delu z učencem s OPP.
Strah me je, da ne bom znal/a sodelovati s starši učenca s OPP.
Strah me je, da ne bom znal/a sodelovati z drugimi strokovnjaki na šoli/izven nje glede OPP.
Strah me je, da bo ravnatelj natančneje spremljal moj razred, ker bo v njem OPP.
Pogosto čutim, da sem v procesu vključevanja učenca s PP v razred prepuščen/a sam/a sebi.
Najlepše se Vam zahvaljujem za sodelovanje in Vam ţelim še veliko uspeha pri delu!
Lucija Kokić
86
Priloga 2:Vprašalnik o stališčih in izkušnjah (hrvaških) učiteljev razrednega pouka o vključevanju OPP v redne šole
Poštovani/a učitelju/ice,
studentica sam diplomskog studija edukacijske rehabilitacije na Pedagoškom fakultetu Sveučilišta u Ljubljani. Pišem magistarski rad na temu „Slovenski i hrvatski učitelji razredne nastave o uključivanju djece s poteškoćama u redovne osnovne škole“.
Vašim sudjelovanjem te iskrenim odgovorima mnogo bi pomogli u izradi ovog rada, zato Vas molim da ispunite anketu koja slijedi. Pribliţno trajanje ankete je 15 min. Vaši odgovori će ostati anonimni i koristit ću ih isključivo u svrhu pisanja magistarskog rada.
U slučaju nejasnoća ili dodatnih pitanja, moţete me kontaktirati na mail:
lucija.kokic@gmail.com Lucija Kokić
Molim Vas za nekoliko osnovnih podataka.
Napišite datum rješavanja ankete:
Označite državu u kojoj ste zaposleni:
Slovenija Hrvatska Vaš spol:
Muški Ţenski Vaše godine:
godina mjeseci
87
Vaš završeni stupanj formalnog obrazovanja:
srednja škola
fakultet (stari program/ mag. bolonjski program) znanstveni mag. studij ili doktorski studij
Koji razred trenutno podučavate?
Koliko godina ste zaposleni u školstvu?
Molim Vas da označite u kojoj se mjeri slaţete s napisanim tvrdnjama.
Tvrdnje se odnose na djecu s teškoćama u razvoju.
1. Mislim da se u redovnu osnovnu školu mogu uključiti:
Uopće se ne slaţem
Uglavno m se ne slaţem
Ne mogu se odlučiti
Uglavno m se slaţem
Potpuno se slaţem djeca oštećenog vida
djeca oštećenog sluha
djeca sa sniţenim intelektualnim sposobnostima djeca s poremećajem glasovno-jezično-govorne komunikacije
djeca s motoričkim poremećajima i kroničnim bolestima
djeca s poremećajima u ponašanju i emocionalnim poremećajima
djeca s poremećajima paţnje/hiperaktivnosti djeca sa specifičnim teškoćama učenja djeca s poremećajima iz autističnog spektra
88
2. Mislim da sam dovoljno (na didaktičko metodološko i psiho-socijalnom području) stručno osposobljen/a za rad s:
Uopće se ne slaţem
Uglavno m se ne slaţem
Ne mogu se odlučiti
Uglavno m se slaţem
Potpuno se slaţem djetetom oštećenog vida
djetetom oštećenog sluha
djetetom sa sniţenim intelektualnim sposobnostima
djetetom s poremećajima glasovno-jezično-govorne komunikacije
djetetom s motoričkim poremećajima i kroničnim bolestima
djetetom s poremećajima u ponašanju i emocionalnim poremećajima
djetetom s poremećajima paţnje/hiperaktivnosti djetetom sa specifičnim teškoćama učenja djetetom s poremećajima iz autističnog spektra
3. Podučavate li trenutno/ ste podučavali djecu s teškoćama u razvoju?
Da Ne
(Ako ste zaokruţili odgovor Da) Molim da ocijenite koliko često upotrebljavate/ ste upotrebljavali priložen način prilagodbe podučavanja djeteta s teškoćama u razvoju.
Nikada Rijetko Ponekad Često Uvijek
Nikada Rijetko Ponekad Često Uvijek