1. Kako izvajanje likovne aktivnosti kot PZU prispeva k zmanjševanju neželenega vedenja pri osebi z MDR?
Pri analizi srečanj PZU je lepo razvidno, da so se Mašine stiske precej zmanjšale. Seveda pa se z odraščanjem pojavljajo nove. To je življenjski krog, ki se nikoli ne ustavi. Maša ne bo nikoli živela čisto mirno. Vendar je v letih, odkar je prišla v naš center, veliko pridobila.
Največji dosežek je, da se je precej umirila, da nas ni več strah njenega nasilja. Pa seveda, da se je naučila premagovati svoje stiske, da uporablja nekatere strategije, ki ji pomagajo pri premagovanju slednjih. Predvsem pa, da je bolj vesela in zadovoljna, da ve, da nekaj zmore in zna.
K zmanjševanju neželenega vedenja je vsekakor pripomogla tudi usmerjenost v metodo podpore pozitivnega vedenja.
2. Katere dejavnike je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izvajanju likovnih aktivnosti kot PZU?
V času izvajanja PZU sem pridobila določene izkušnje z udeleženci z MDR, ugotovila sem, da je potrebno pri načrtovanju in izvajanju likovnih aktivnosti kot PZU upoštevati:
– V PZU se lahko vključi vsakdo, ne glede na motnjo ali stopnjo poznavanja likovnega ustvarjanja, čeprav je to oseba s težjo ali težko MDR. Tako izvajalec PZU dela z njim, riše
zanj, se izraža zanj, mu vodi roko, gleda z njim, se ga dotika, mu pokaže lepe reči, mu širi njegov mali svet. Seveda mora biti taka skupina res majhna, pa tudi koraki so drobni. Tudi če udeleženec ni sposoben narisati risbe, ki bi sporočala njegov odziv in mnenje, mu pustimo, da sodeluje in naredi to na svoj način. Pomagamo mu in ga spodbujamo.
– Pomembna je možnost individualnega dela, saj imajo osebe z MDR, ki živijo v instituciji, večjo potrebo po človeku, ki je tam samo zanj. Hkrati pa je pomembno tudi skupinsko delo, kjer se razvije skupinska dinamika, in oseba z MDR lahko vidi, da imajo težave tudi drugi.
– Glede na to, da se v zadnjem času v naš center vključuje vse več oseb z MDR, ki imajo hude vedenjske, duševne motnje, tudi take z lažjo motnjo v duševnem razvoju, t. i. osebe z dvojno diagnozo, se mi zdi PZU zelo primerna oblika dela z omenjeno populacijo.
– Ugotovila sem, da mora izvajalec PZU enakovredno sodelovati v procesu, s tem udeležencem pokažemo, kaj želimo. Smo njihovo ogledalo. Dobro je, da udeleženci vedo, da tudi mi čutimo, imamo svoje težave, tako kot vsi ljudje na svetu. Delimo z njimi svoj svet, tako kot ga oni delijo z nami. Za udeleženca je dobro, da opazuje pomočnika (izvajalca) pri ustvarjanju ter ga posluša pri predstavitvi svoje slike. Tako bo tudi sam lahko osvojil način dela: rišem, slikam in s sliko nekaj povem, sporočam.
– Tudi zadovoljstvo z likovnim izdelkom je v takšnih skupinah vseeno bolj pomembno, kot sicer.
– Pomembno je, da je izvajalec dober poslušalec in dober spraševalec. Vprašanja mora znati prilagoditi udeležencem. Predvsem je tukaj pomembna komunikacija z udeleženci, ki slabše govorijo ali sploh ne.
– Dobro je tudi, da dopustimo, da udeležencu dovolimo, da se umakne, če ne želi sodelovati.
Lahko samo opazuje, sčasoma se bo morda vključil sam.
– Dobrodošli so tudi telesni stiki, objem, umiritev v naročju, zibanje. Vseeno pa smo pri telesnih stikih previdni, vedno vprašamo: ali te lahko objamem, nakažemo, kaj želimo narediti. Vedno je učinkovita tudi uporaba humorja, smeh in dobra volja premagata marsikatero stisko.
– Pomembno je, da udeležence čim bolj spodbujamo k raziskovanju, preizkušanju različnih likovnih materialov. Posebej tisti, ki še niso vešči, naj čim več raziskujejo, da pridobijo potrebne veščine za ustvarjanje.
– Dobro je, da udeleženca dokaj dobro poznamo, da se srečujemo z njim tudi zunaj naših srečanj. Prav tako pa se moramo povezovati s celotnim strokovnim timom in delovati enotno, v skladu z dogovori. Pomembno je tudi, da izmenjujemo informacije.
– Pri udeležencih, ki imajo težave z neželenim vedenjem, je pomembno, da imamo skupne smernice za ravnanje; te se zastavijo v individualiziranem programu. Sproti pa se preverja učinke programa na operativnih timih.
– Pomembno je, da smo pri delovanju pozitivno naravnani. Držimo se smernic, ki jih narekuje metoda podpore pozitivnega vedenja.
– Poskušamo se čim bolj osredotočiti na močna področja, poznati pa moramo tudi šibka področja. Pohvalimo in spodbujamo dobra področja in iščemo spremembe za slaba. Pohvala mora biti na sploh naša spremljevalka pri našem delu.
– Pomembno je, da udeležence učimo, da so aktivni, da sami skrbijo zase, da sami poskrbijo zase in se ne zanašajo na druge. Ta problem je še posebej izrazit v instituciji, saj se dogaja, da osebje opravi tudi tisto, kar bi oseba z MDR lahko opravila sama.
– Pozorni smo, da je tisto, kar si želijo udeleženci, dokaj realno in dosegljivo. Spodbujamo jih k doseganju želja, ki se lahko uresničijo.
– Nekateri uporabniki so brez staršev, kar je lahko težava pri dejavnostih, ki obravnavajo družino. Vseeno jih vključimo v te aktivnosti, poskusimo s spominom na družino in govorimo tudi o tem, da nekoč naših dragih ne bo več.
– Posebno je dobro predelati odnos do osebe, s katero ima udeleženec konflikte, ki se pogosto ponavljajo.
– Pri dejavnostih, ki jih doživljajo zelo močno, pazimo, da slednja ne prerasejo v premočno intenzivnost in uničevanje materiala.
– Opozarjamo jih, da med dejavnostmi, ki zahtevajo zbranost in tišino, ne govorijo.
– Spodbujamo k izražanju, dopustimo tudi negativno energijo, jok ter spodbujamo k reševanju teh situacij.
– Čeprav marsikatera oseba nima možnosti, da doživlja nekatere življenjske teme, si le-teh želijo in razmišljajo o njih. Damo jim možnost, da spregovorijo o njih.
– In spoznanje zame: Veliko sem se naučila, veliko izkusila, a še vedno je vsak dan čisto nov.
3. Kako strokovni delavci, oseba z MDR ter mati pojasnjujejo spremembe v vedenju?
Vsi omenjeni so enotni v svojih mnenjih, razen psiholog, ki PZU ne omenja, da je le-ta pripomogla k spremembam v vedenju. Seveda pa je bila PZU samo delček vsega, kar smo v teh letih nudili Maši. Predvsem je pomembno, da smo v vseh teh letih delovali usklajeno, tako strokovni tim kot mati. To pa je začutila tudi Maša, kar ji nudi občutek varnosti. Tako je bilo pomembno: stalnost in doslednost osebja, razvijanje močnih področij, prisotnost
pomembne osebe, struktura dneva, raznolikost aktivnosti, možnost izbire, varen kotiček, svetovanje itd. Prav tako pa tudi vsi elementi metode podpore pozitivnega vedenja, kot sta krepitev in poučevanje želenega vedenja.
7.0 ZAKLJUČNE MISLI
Slika 0.1: Pisan svet.
Naj tudi zaključim s sliko, tako kot v uvodu. Kakšna radost je skrita v tej sliki. Barve, razigranost in dinamika, odprtost in zadovoljstvo. Slike res pripovedujejo o nas. Nas razkrivajo, kažejo, kakšni smo.
Tako lahko povzamem, da je PZU realna možnost za izboljšanje življenja osebe z MDR. S svojim delom sem prikazala, na kakšen način je možno reševati stiske oseb z MDR tudi s pomočjo aktivnosti PZU. Potrebne so ustrezne prilagoditve in pogoji dela: PZU naj traja daljše časovno obdobje, možnost individualnega dela ali delo v manjših skupinah, kljub težavam vztrajati pri postavljenih ciljih, sodelovati s celotnim timom osebja, si pravilno zastaviti proces dela, imeti podporo v kolektivu … Vse te možnosti sva z Mašo imeli. Tako so bili po vseh teh letih opazni tudi rezultati najinega sodelovanja.
Tako pričakujem:
– da bodo metode PZU v pomoč tistim, ki jih potrebujejo, v mojem primeru osebam z motnjo v duševnem razvoju; moje delo kaže, da bo oseba z MDR, ki se vsakodnevno srečuje z različnimi stiskami, z veliko verjetnostjo slednje lažje premagovala, če se bo imela možnost udeležiti PZU.
7.0 LITERATURA
AATA – Ameriška zveza likovnih terapevtov: definicija likovne terapije. (2008). Dostopno na: http://www.americanarttherapyassociation.org/aataaboutus.html.
BAAT – Britanska zveza likovnih terapevtov: definicija likovne terapije. (2011). Dostopno na: http://www.baat.org/art_therapy.html.
Brandon, D. A. (1992). Praktični priročnik za osebje v službah za ljudi s posebnimi potrebami. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, Pedagoška fakulteta.
Byrne, Š. (2010). Razlike v psiholoških značilnostih otrok in odraslih z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju. V V. Bužan (ur.), Težave v vedenju kot izziv (str.
71–76). Ljubljana – Ig: CUDV Draga.
Byrne, Š. in Hegeduš, B. (2010a). Smernice za delo z osebami z motnjami v duševnem razvoju in vedenjskimi motnjami. V V. Bužan (ur.), Težave v vedenju kot izziv (str. 106–
108). Ljubljana – Ig: CUDV Draga.
Byrne, Š. in Hegeduš, B. (2010b). Študijski krožek za obravnavo oseb s hudimi vedenjskimi težavami. V V. Bužan (ur.), Težave v vedenju kot izziv (str. 109–20). Ljubljana – Ig: CUDV Draga.
Case, C. in Dalley, T. ( 1992). The Handbook of Art Therapy. London: Routledge.
Delors, J. (1996). Učenje: skriti zaklad. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo.
De Zan, D. (1994). Slika i crtež u psihoterapiji djece. Zagreb: Hrvatski pedagoško-književni zbor.
Fifolt, A. (2006). Umetnostna terapija – kakšna terapija? V Umetnostna terapija – kakšna terapija? (str. 11–16) Maribor: Slovensko združenje umetnostnih terapevtov, Slovenske Konjice: Ars studio Artič.
Fototerapija – od konceptov do praks. (2015). Kamnik: CIRIUS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik.
Gargiulo, R. M. (2003). Special Education in Contemporary Society An Introduction to Exceptionality. London: Sage.
Golob, A. (2010). Hude vedenjske motnje pri ljudeh z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju. V V. Bužan (ur.), Težave v vedenju kot izziv (str. 48–56). Ljubljana – Ig: CUDV Draga.
Gorjup, T. (1999). Likovne zakonitosti in aktivnosti delovne terapije. Ljubljana: DZS.
Gorjup, T. (2000). Likovna terapija. V Likovna vzgoja (str. 31–32). Ljubljana: Debora.
Gorjup, T. ( 2006). Vključevanje otrok s posebnimi potrebami pri pouku likovne vzgoje. V Otroci s posebnimi potrebami: integracija in inkluzija (str. 55–62). Nova Gorica: Educa.
Jelenc, D. in Novljan, E. (2000). Izobraževanje odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju.
Ljubljana: CenterKontura.
Jurišić, B. D. in Kodrič, J. (2014a). Načrtovanje spreminjanja motečega vedenja. V B. D.
Jurišić, J. Kodrič (ur.), 7. Strokovni posvet – Podpora pozitivnemu vedenju (str. 43–56).
Ljubljana: Društvo Downov sindrom Slovenije, Pedagoški inštitut, Center Janeza Levca.
Jurišić, B. D. in Kodrič, J. (2014b). Spodbujanje želenega vedenja je zmanjševanje motečega.
V B. D. Jurišić, J. Kodrič (ur.), 7. Strokovni posvet – Podpora pozitivnemu vedenju (str.
57–71). Ljubljana: Društvo Downov sindrom Slovenije, Pedagoški inštitut, Center Janeza Levca.
Jurišić, B. D. (2015). Motnje v duševnem razvoju. Ljubljana: Zveza Sožitje. Dostopno na:
http: www.zveza-sožitje.si/motnje-v-dusevnem-razvoju.3.html.
Kastelic, A. (2010). Uporaba psihoaktivnih zdravil pri osebah z motnjo v duševnem razvoju in izzivalnim vedenjem. V V. Bužan (ur.), Težave v vedenju kot izziv (str. 94–101).
Ljubljana – Ig: CUDV Draga.
Kariž, B. (2006). Likovna terapevtska dejavnost v Psihiatrični kliniki Ljubljana. V Umetnostna terapija – kakšna terapija? (str. 32–46) Maribor: Slovensko združenje umetnostnih terapevtov, Slovenske Konjice: Ars studio Artič.
Kariž, B. (2008). Individualne likovnoterapevtske metode dela s psihiatričnimi bolniki. V Oblike in metode dela v umetnostni terapiji. (str. 78–95). Maribor: Slovensko združenje umetnostnih terapevtov, Ljubljana: Pleško.
Kariž, B. (2010). Likovna terapija za otroke. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Kariž B. (2016). Metode in pristopi v likovni terapiji (osebna komunikacija, maj 2016).
Kramer, E. (1993). Art as Therapy with Children. Chicago: Magnolia Street Publishers.
Kroflič, B. (2015). Umetnostna terapija – pomoč z umetnostjo. V Fototerapija – od konceptov do praks (str. 69–81). Kamnik: CIRIUS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik.
Klavora Meden, V. (2008). Ko duša nima kam. Kranj: Založba Narava.
Knoll, Š. L. ( 2006). Otroci s posebnimi potrebami skozi oči glasbene terapije. V Otroci s posebnimi potrebami: integracija in inkluzija (str. 35–44). Nova Gorica: Educa.
Kostov, P. in Vouk, M. Š. (2014). Odzivanje na neželeno vedenje in tvegano vedenje. V B. D.
Jurišić, J. Kodrič (ur.), 7. strokovni posvet – Podpora pozitivnemu vedenju (str. 72–85).
Ljubljana: Društvo Downov sindrom Slovenija, Pedagoški inštitut, Center Janeza Levca.
Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. (2015). Dostopno na: www.zrss.si/digitalnaknjiznica/kriteriji-puopp-2015/.
Lačen, M. (1997). Integracija in osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. V Uresničevanje integracije v praksi. Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (str. 91–94). Ljubljana: CenterKontura.
Lačen, M. (2001). Odraslost osebe z motnjo v duševnem razvoju. Ljubljana: Zveza Sožitje – zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije.
Lipec Stopar, M. (2013). Novi izzivi pri učenju in poučevanju otrok z motnjami v duševnem razvoju: Dostopno na:
www.sous-slo.net/usd/program1/program1_dr_mojca_lipec_stopar.pdf.
Lowenfeld V. (1987). Creative and Mental Growth. Dostopno na:
www.learningdesign.com/Portfolio/DrawDev/kiddrawing.html
Marinič, D. (2006). Likovna terapija z mladostniki. V Umetnostna terapija – kakšna terapija?
(str. 24–31) Maribor: Slovensko združenje umetnostnih terapevtov, Slovenske Konjice:
Ars studio Artič.
Marinič D. (2008). Likovna terapija v projektnem učenju mlajših odraslih. V Socialna pedagogika (str. 161–81). Ljubljana: Združenje za socialno pedagogiko.
Miller, K. (2000). Otrok v stiski. Ljubljana: Educy.
Naša pot: Naših trideset let. (2014). Ljubljana – Ig: CUDV Draga.
Nedog, K. (2008). Duševna manj razvitost in duševna motnja. V Ko se duševna manj razvitost in duševna motnja prepletata (str. 4–6). Ormož: Zbornica – Zveza, sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji.
Nojič, B.(2006). Individualiziran program – skupaj znamo in zmoremo! V Otroci s posebnimi potrebami: integracija in inkluzija (str. 73–80). Nova Gorica: Educa.
Ouklender, V. (1988). Prozori u svet naše dece. Beograd: Nolit.
Oblike in metode dela v umetnostni terapiji. (2008). Maribor: Slovensko združenje umetnostnih terapevtov, Ljubljana: Pleško.
Otroci s posebnimi potrebami integracija in inkluzija. ( 2006). Nova Gorica: Educa.
Pallasmaa, J. (2012). Misleča roka. Ljubljana: Studia humanitatis.
Pečjak, V. (2006). Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: Debora.
Perme, A. (2010a). Psihopatologija v likovni terapiji. V Ustvarjalnost in duševne motnje (str.
46–60). Idrija: Psihiatrična bolnišnica Idrija.
Perme, A. (2010b). Razvoj otroka v likovni terapiji. V Ustvarjalnost in duševne motnje (str.
126–48). Idrija: Psihiatrična bolnišnica Idrija.
Peljhan, M. (2015). Fototerapija – pregled in nove perspektive. V Fototerapija – od konceptov do praks (str. 15–68). Kamnik: CIRIUS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik.
Pogačnik, B. (2004). Sporočilo otroške risbe. Pravna praksa, 43–44, str. 7–12.
Pogačnik-Toličič, S.(1986). Govorica otroške risbe. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine.
Posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. (2005). Ljubljana: Nacionalna komisija za prenovo vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.
Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (1977). Uradni list Republike Slovenije, št. 18/77.
Dostopno na: http://www2.arnes.si/~jroble3/sozitje/zakonodaja/z09.htm.
Rovšek, M. (2010). Novi izzivi pri učenju in poučevanju otrok z motnjami v duševnem razvoju. Dostopno na: www.sous-slo.net/usd/program1/program1_mag-matej-rovsek.pdf.
Rubin, J. A. (1999). Art Therapy: An Introduction. London: Brunner/Mazel.
Sacks, O. (2009). Mož, ki je imel ženo za klobuk. Ljubljana: Umco.
7. Strokovni posvet Podpora pozitivnemu vedenju. (2014). Ljubljana: Društvo Downov sindrom Slovenije, Pedagoški inštitut, Center Janeza Levca.
Skaza, Š. (2010). Razumevanje narave zlorabe in zanemarjanja. V V. Bužan (ur.), Težave v vedenju kot izziv (str. 77–86). Ljubljana – Ig: CUDV Draga.
Storr, A. (2014). Umetnost psihoterapije. Ljubljana: Umco.
Stott, J. in Males, B. (1992). Art therapy for people who are mentally handicapped. V Art as Therapy An introduction to the use of art as a therapeutic technique (str. 111–26) London:
Tavistock.
Stropnik, S. (2014). Ocenjevanje neželenega vedenja. V B. D. Jurišić, J. Kodrič (ur.), 7. Strokovni posvet – Podpora pozitivnemu vedenju (str. 28–42). Ljubljana: Društvo Downov sindrom Slovenija, Pedagoški inštitut, Center Janeza Levca.
Težave v vedenju kot izziv – naša pot. (2010). Ljubljana – Ig: CUDV Draga. Ljubljana: Hren.
Tomšič Čerkez, B. in Podobnik, U. (2015). Igraj se s črtami. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Tomori, M. (2010). Likovni izraz – okno v otroško dušo. V Ustvarjalnost in duševne motnje (str. 16–23). Idrija: Psihiatrična bolnišnica Idrija.
Posebni program vzgoje in izobraževanja: Učni načrt za področje likovne vzgoje. (2004).
Dostopno na: www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/.../likovna_vzgoja-nadaljev2.pdf.
Umetnostna terapija – Kakšna terapija? (2006). Maribor: Slovensko združenje umetnostnih terapevtov, Slovenske Konjice: Ars studio Artič.
Van der Valle, J. (2010). Obvladovanje psihične in fizične agresivnosti. V V. Bužan (ur.), Težave v vedenju kot izziv ( st. 102–105). Ljubljana – Ig: CUDV Draga.
Vec, T. (2011). Moteče vedenje: Ozadja in osnovni dejavniki, ki nanj vplivajo. Dostopno na:
http://pefprints.pef.uni-lj.si/630/1/SocPed_2011-02_Tomaz_Vec.pdf.
Vogelnik, M. (1996). Likovnost v skupini in umetnostna terapija. Koper: Vita.
Zalokar, L. (b.d.). Celostna pedagoška zdravstvena obravnava otrok in mladostnikov s psihiatričnimi motnjami, duševnimi boleznimi s pridruženim neobvladljivim agresivnim vedenjem v vzgojnem zavodu Planina. Planina: Vzgojni zavod Planina.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. (2013). Dostopno na: http://www.uradni list.si/1/objava.jsp?urlid=201158&stevilka=2714.
VIRI SLIK
– Slike 1.1-1.2, 3.1, 4.1, 5.14-5.26, 5.30, 6.1-6.20, 7.1 : osebni arhiv.
– Slike 5.1-5.13 : www.learningdesign.com/Portfolio/DrawDev/kiddrawing.html.
– Slika 5.27 : http://hmlsartgallery.blogspot.si/.
– Slika5.28:http://blogs.scientificamerican.com/creatology/how-a-mental-disorder-opened-up-an-invisible-world-of-colour-and-pattern/.
– Slika 5.29: https://www.pinterest.com/pin/329748003939717134/.