6.4 Metodologija
6.4.11 Kvalitativna obdelava zbranih podatkov – ocena napredka (shema za poročanje, analiza
– Shema za poročanje:
Preglednica 6.16: Shema za poročanje, 2010-2013 POMOČ Z UMETNOSTJO
Poročilo o udeležencu PZU srečanj Ustanova:
Ime in priimek: MAŠA
Izvajalec PZU: Katarina Škrbec
Čas trajanja: 3 leta (šolska leta 2010–2013) Oblika srečanj: individualna obravnava
Dolgoročni cilji: Realizacija ciljev:
- izrazi svoja čustva;
- se uči zaupati podporni osebi;
- raziskuje in sporoča svoj lastni pogled;
- se uči sprostiti in razbremeniti
- svoja čustva izraža zelo jasno, tako likovno kot v pogovoru;
- Maša mi zaupa;
- odprto govori in sporoča o svojem življenju - Maša je osvojila nekatere načine
čustveno napetost;
- izboljša komunikacijske spretnosti;
- se uči ustreznega vedenja;
- doživi veselje ob lastnem napredku;
- uporabi ustrezne vzorce vedenja ob stiku z drugimi.
sproščanja in jih tudi uporablja;
- z besedami poskuša predstaviti svoja občutja, je dokaj spretna v komunikaciji;
- ustrezno vedenje prepozna, razume pravila, a jih ne zmore vedno upoštevati, nekatere nezaželene oblike vedenja je spremenila, še vedno pa so prisotne stare ali dodaja nove;
- je spoznavala sebe, svoje vedenjske vzorce, svoja ravnanja do drugih;
- prepozna svoje stiske;
- našli sva nekaj strategij za soočenje s težavami, nekatere uporablja redno;
- pozna svoja močna področja (šport, glasba), je ponosna na svoje sposobnosti;
- je vesela, ko jo pohvalimo, še posebej, če v kritičnih situacijah ravna prav.
Mnenje:
Maša je vsekakor v teh letih napredovala. Osvojila je nekatere tehnike sproščanja. Zelo jo sprosti hoja, ki mora biti kar intenzivna, sama izrazi potrebo po gibanju. Sprostijo jo predmeti, ki jih ima pri sebi, to so njene žogice, angelček in zapestnica s križem. V stiski se obrača na te predmete. Rada se tudi obrača k materi božji. Sprošča jo tudi trganje papirja.
Zavrača pa znane sprostitve: vaje z dihanjem, vaje sproščanja – progresivno mišično relaksacijo, ustreza ji le masaža. Vse tehnike, ki so povezane z globokim dihanjem, zavrača.
Sprosti se tudi, če ji namenimo čas, se z njo igramo, npr. človek ne jezi se. Sprošča jo tudi pisanje, s katerim izraža svoje misli, žal je to po navadi negativno, jezno ali žalostno.
Naučila se je, da z risbo prikaže sebe, svoje počutje in doživljanje, te zna prenesti tudi v pogovor. Včasih so ti čustveni izlivi zelo intenzivni in burni. Tako bo potrebno to silno energijo preusmeriti v ustrezne načine izražanja.
Veliko sva se pogovarjali o tem, kako se soočati s težavami. Glede na to, da ima kar nekaj težav, te strategije res potrebuje.
Predlogi:
- nadaljevanje likovne PZU obravnave en krat teden;
- uporabiti več različnih likovnih materialov, Maša je po navadi izbirala flomastre, s katerimi res lahko sporočaš preko risbe, vendar bi bilo dobro, da bi izkusila tudi druge materiale, gostoto in moč barv, veliko platno, glino …
Priloge: Mapa z likovnimi izdelki
Podpis: Katarina Škrbec Datum: 2012
Preglednica 6.17: Shema za poročanje, 2013-2015 POMOČ Z UMETNOSTJO
Poročilo o udeležencu PZU srečanj Ustanova:
Ime in priimek: MAŠA
Izvajalec PZU: Katarina Škrbec
Čas trajanja: 3 leta (šolska leta 2013–2015) Oblika srečanj: individualna obravnava
Dolgoročni cilji: Realizacija ciljev:
- uporabi še druge likovne tehnike;
- se sprosti z likovnim izražanjem
- uporabi tehnike za sprostitev in čustveno razbremenitev;
- uporabi način sporočanja s PZU;
- se uči reševati svoje stiske;
- izrazi svoja čustva;
- sprejme podporo;
- ravna ustrezno v odnosu do drugih;
- je pozorna na pozitivne stvari pri sebi in drugih;
- raziskuje in sporoča svoj lastni pogled;
- vidi, da nekaj zmore, zna. potrpežljivosti, natančnosti, pa ni preveč motivirana;
- uporablja kar nekaj načinov za razbremenitev: pohodi, tek, pisanje v zvezek, poslušanje glasbe, igranje na sintesajzer, različni osebni predmeti, trganje papirja, pogovor …;
- je osvojila sporočanje s PZU riše, govori, sporoča;
- sproti sporoča svoje stiske in jih poskuša
reševati;
- svoja čustva izraža zelo jasno, tako likovno kot v pogovoru;
- sprejema mojo podporo, sproti spremljam vse, kar se dogaja z njo, se dogovarjam z osebjem, če je potrebno;
- postala bolj nežna do drugih, njeni objemi so zdaj takšni, da so prijetni;
- redno jo opominjam na pozitivni pristop;
- je zelo radovedna;
- njene dosežke zbirava v posebnem zvezku, da jih lahko vidi.
Mnenje:
Menim, da so v vseh teh letih Maši koristila PZU srečanja. Naučila se je lepo izraziti svoje stiske, se o njih pogovarjati in tudi iskati rešitve zanje. Predvsem pa ji koristi, da si vsak teden nekdo vzame čas zanjo, se z njo pogovarja, jo tolaži, se z njo veseli, jo spodbuja. Glede na to, da živi v instituciji, da ima mama veliko osebnih težav in da se Maša hitro čustveno zlomi, potrebuje takšno obravnavo.
Želim si, da bi se srečevali še naprej.
Predlogi:
- nadaljevanje likovne PZU obravnave en krat teden;
- likovno ustvarjanje izven PZU srečanj, da razvije tudi vztrajnost in natančnost, spozna nove tehnike ustvarjanja;
- udeležba na likovni koloniji;
- spodbujanje močnih področij: igranje sintesajzerja, tek, pohodi, plezanje.
Priloge: Mapa z likovnimi izdelki
Podpis: Katarina Škrbec Datum: 2015
– Analiza premagovanja stisk:
Z Mašo sva se začeli srečevati leta 2010, ko je bila stara deset let, zdaj pa je že skoraj odrasla.
Zrasla je, pred enim mesecem je dobila prvič menstruacijo. Stara je sedemnajst let. Takrat je bila živahen otrok z mnogimi stiskami, med njimi:
- ljubeča mati s psihiatričnimi težavami, odtujen oče, življenje v instituciji;
- spolna zloraba;
- čustvene in vedenjske težave, ki so se kazale z nezaželenim vedenjem, kot so nasilje do sebe in drugih (poškodovanje drugih z ostrimi predmeti, poškodovanje svoje roke z ugrizom, kričanje, uporaba neprimernih izrazov …), kompulzivno vedenje (pretirano sedenje na stranišču), neustrezno seksualno vedenje (drugih se je dotikala po spolovilih, opolzki izrazi, navajanje cevk v spolovilu), visoka vznemirjenost (zelo občutljiva, hitro se vznemiri, reagira impulzivno), halucinacije (vidi duhove), dvojna osebnost (Maša in Tjaša).
Maša pa je bila lahko tudi zelo prijetna, radovedna in igriva. Najina srečanja so sprva potekala tako, da se je veliko jezila. To se je pokazalo tudi tako, da me je ob slikanju namazala z barvo.
Čečkala je po mizi in tleh. Začela je risati in potem risbo na koncu počečkala. Strgala je risbe, tako svoje kot moje. Spočetka sem večino vaj (modelno učenje) delala tudi jaz, da sem jo učila, kaj želim od nje. Veliko sem ji pripovedovala, ustvarjala pred njo. Počasi so izdelki začeli nastajati in jih ni več trgala. Na začetku so bila njena glavna sporočila vezana na izjavo:
»Maša je grda. Maša je nora«. Malo pozneje je temu dodala še: »Nihče me ne mara«.
V tistem času sva veliko ustvarjali s pasteli in barvami. Všeč ji je bilo packanje, mazanje s prsti. Večinoma je na začetku uporabljala črno barvo. Vse slike so bile črne, vmes pa rdeča.
Te slike je poimenovala pekel. V tistem času je začela uporabljati tudi izraz, da se počuti črno.
Postavljala je veliko vprašanj ob ustvarjanju. Počasi se je začela navajati na najina srečanja.
Rada je začela skupaj z mano risati. Ena je začela, druga nadaljevala. In vedno bolj je bila povezana z menoj, vedno manj neprimernih reakcij je bilo. Za lažje dogovarjanje sva si na začetku vsakega novega šolskega leta postavili pravila. Vsaka je lahko zastavila do štiri zahteve, teh sva se morali obe držati. Jaz recimo – tako je eno leto zapisala Maša – ji ne smem reči, naj diha globoko. Ona pa recimo lahko gre na stranišče samo en krat med najinim srečanjem. Teh pravil se obe drživa.
Preglednica 6.19: Primeri risb na začetku srečanj
Spoznala sem tudi, da je dobro začeti srečanja PZU z intervencijami (aktivnostmi), ki so znane v mnogih dosegljivih priročnikih, nadaljevati pa z aktivnostmi, ki udeležencu najbolj ustrezajo, se najbolj znajde, najbolje izrazi, kot se je Maša našla v lastnem likovnem izražanju z interpretacijo.
Tako sva v teh letih šli skozi mnoge njene stiske:
bolezen matere, neredno odhajanje domov, spori v domu, spori v šoli, spori doma, nasilje do vrstnikov (dve resnejši poškodbi), nasilje nad živalmi (dve muci), različni vzgojni ukrepi (odvzem žogic, soba za umirjanje … ), različne stiske pomembnih ljudi (bolezen sostanovalke, smrt varuha …), klanje pujska … zloraba itd.
Preglednica 6.20: Primeri risb proti koncu srečanj
Osvojila je način dela PZU in mnogokrat že kar sama pravi: »Bom narisala, kako se počutim.«
Vedno me tudi sprašuje, ali se res dobiva tudi ta teden. Druživa se tudi zunaj srečanj PZU.
Tudi takrat bi se rada pogovarjala tako, kot takrat, ko sva sami. Takrat ji povem, da imava za to čas vsak ponedeljek. Ji pa skušam pomagati tudi zunaj PZU srečanj. Redno spremljam njeno stanje, se pogovarjam z mamo, defektologinjo, predvsem pa z varuhinjo.
Tako sva v teh letih nekaj dosegli:
- Slikovni urnik, ki ji je bil v pomoč, da je točno vedela, kaj bo počela in s kom bo preživela dan. Zdaj že približno pozna svoj urnik in se pozanima npr., katera varuhinja pride v skupino.
- Dvoposteljna soba: dobila je želeno sostanovalko, ki pa je čez čas resno zbolela, zato smo jo morali prestaviti v drug dom, z novo sostanovalko je še kar zadovoljna, čez čas pa jo je neko noč pokrila z odejo in jo stiskala. Tako je za zdaj sama v sobi.
- Urejenost varnega kotička – soba: na steno sva ji narisali angelčka, ki jo čuva (nabožni simboli, kot so angel, mati božja, so ji blizu – meni, da jo čuvajo in pomirjajo), obesili fotografije pomembnih ljudi, ji dali namizno svetilko, radio ipd.
- Zvezek: poskrbim, da ima vedno zvezek in svinčnik, v ta zvezek večinoma zapisuje svoje stiske in spore, zvezek je poln neprimernih izrazov, sočen izbor kletvic, dogovorili sva se, da teh besed ne izgovarjamo, če pa ji pomaga, da jih zapiše, naj jih. Pred leti je popisala stene svoje sobe s takšnimi izrazi. Tako se mi zdi bolj sprejemljivo, da piše v zvezek.
»Podobno nekateri pacienti pišejo dnevnike, v katere si beležijo napredovanje (oz.
nenapredovanje) v terapiji, ali pa so jim kratko malo nadroben arhiv, kamor skladiščijo lastne misli, počutje in čustva. To jim je lahko v pomoč natanko na isti način kot slikanje.« (Storr, 2014, str. 84)
- Pismo psihiatru: ko je zelo v težavah, včasih napiše pismo psihiatru in mu razloži, zakaj je v stiski, natančno ve, katera zdravila ima predpisana, in večkrat tudi sprašuje, zakaj ima zdravila.
- Album: imava ga v razredu, da ga ne bi strgala. Gleda ga za spodbudo, da vidi, da ji gre, da zna, da zmore, da se spominja lepih trenutkov.
- Asistenca: ni več potrebna, sprva je bil v njenem razredu obvezno prisoten asistent.
- Pohodi: redno, skoraj vsak dan hodi na pohode, spoznala je, da jo hoja pomirja. Tako da tudi sama prosi za pohod.
- Tek: skupaj sva se priključili tekaški skupini centra. Udeleževala se je treningov in tudi tekaških prireditev zunaj centra. Pri treningu so še težave, ni dovolj motivirana. Večkrat med tekom kriči, se jezi, pravi, da jo preganjajo grde misli. Ko pa na tekaški prireditvi uspe preteči razdaljo, je zelo srečna. Pravi, da je začutila, da jo tek sprošča, da glava postane prazna. Treba jo bo še spodbujati, da bo nadaljevala s treningi.
- Terapija s psom: lepo se uči ravnati s psom v spremstvu pasje terapevtke. Med sprehodom je umirjena. Sploh se rada druži z živalmi. Tako preseneča njeno ravnanje z mački. Redno hodi tudi na jahanje. Večkrat pa je tudi v družbi mojega hišnega ljubljenčka.
- Sodelovanje pri gledališki predstavi Pika v cirkusu ter plesni predstavi za festival Tantadruj: vsakič je bila zelo ponosna sama nase, da je zmogla prenesti pritisk nastopa, brez neprimernih situacij.
- Šola v naravi, kreativni tabori: spočetka je Maša hodila na letovanja v kraje, kjer smo bolj skriti pred ljudmi, zadnja leta pa se udeležuje šole v naravi v kampu, prikolici, kjer se mora kar precej kontrolirati. Zelo rada ima morje in vodo. Pravi, da bi bila rada kar celo leto na morju. Udeleževala se je tudi kreativnih taborov, kjer pa je bilo nekaj težav v vedenju.
Povsod jo po navadi spremljam jaz.
- Klavir: ima dober posluh za glasbo, zelo hitro se lahko nauči igrati dele tudi zahtevnejših skladb, glasba jo pomirja. Ima svoj izbor priljubljenih skladb, kot so npr.
Halleluja, Ederlezi, Time go on ipd., slednje sem ji posnela na prenosnik za poslušanje.
- Tako sem postala njena podporna oseba, čeprav se zna dobro zagovarjati sama. Zadnje leto je vključena v samozagovorniško skupino. Zna se pritožiti, se boriti zase in tudi za druge.
Jasno pove, kaj jo moti.
– Analiza strokovnih poročil: defektologa, psihologa:
Iz strokovnih mnenj poročil defektologinje in psihologa je razvidno, da je Maša v teh letih, kar je vključena v naš center, napredovala na vseh vzgojno-izobraževalnih področjih, predvsem pa se je v teh letih zmanjšal obseg nezaželenega vedenja. Temu zmanjšanju oba strokovnjaka pripisujeta največ zaslug prav usklajenemu delovanju strokovnega tima. Skupna izdelava individualiziranega programa, kjer celoten strokovni tim, ki vključuje tudi varuhinje- negovalke, deluje usklajeno, usmerjeno proti istim ciljem. Vsi poskušamo delovati dosledno, v skladu s skupnimi dogovori, ki jih oblikujemo na operativnih in habilitacijskih timih.
Mnenje psihologa jasno kaže naš način dela, ki ima temelje v podpori pozitivnega vedenja:
jasno postavljene meje, brez pretiranega čustvenega odziva na neželeno vedenje, miren odziv, krepitev in učenje želenega vedenja, uporaba strategij preprečevanja neželenega vedenja, tehnike odzivanja itd. Pri Maši smo se res potrudili, ponudili smo ji res skoraj vse, kar lahko naš center nudi. PZU je samo en kamenček v mozaiku vsega. Tudi ta mali kamenček je dodal svoje, kar lahko razberemo tudi iz mnenja defektologa.
– Analiza mnenja matere in Maše:
Po opravljenem pogovoru z Mašo in njeno mamo sem si oddahnila ob spoznanju, da delam prav in da je moje delo obrodilo sadove. Veliko dvomov mi je povzročalo prav to, ali to jaz sploh lahko delam. Predvsem zaradi vseh pomislekov glede PZU, ki jih izraža stroka. Razdor med pojmoma likovna terapija in pomoč z umetnostjo (PZU). Seveda mi je jasno, da ne izvajam terapije, temveč le pomoč, preko likovnega izdelka.
Tako sem dobila potrditev tam, kjer je zame tudi najbolj ustrezna, tj. od Maše in njene mame.
Iz njunih besed je jasno razvidno, da srečanja PZU Maši koristijo. Besede so preproste in iskrene. Povedo tisto, kar je bistveno. Maši srečanja koristijo, predvsem zaradi tega, ker si vsak teden vzamem čas zanjo, se z njo likovno izražam in se z njo pogovarjam. Pogovarjava se o njej, o njenih stiskah in težavah, o težkih dogodkih, pa tudi o lepih, ki jih tudi ne manjka.
Mati izraža zadovoljstvo in odprtost.
Pogovor tudi kaže, da Maši ni tako pomembno likovno izražanje in ustvarjanje, ampak bolj pogovor in čas, ki ji je namenjen. Likovni izdelek služi le kot pripomoček. Zanimivo pa je, da v zadnjem času Maša v zvezke, kamor zapisuje svoje stiske, vse več dodaja risbe. Besede nadomešča z risbami.
Presenetilo me je tudi, da Maša pravi, da rada riše veselje in lepe reči. V arhivu Mašinih slik so večinoma risbe, ki niso vesele. Je pa res, da je v zadnjem letu več risb, ki so pozitivno naravnane.