ZAKLJUČEK: - aktivnosti po lastni izbiri
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Za zaključek lahko sama izbere aktivnost, ki ji pomaga pri sproščanju napetosti. Izbere igranje
na sintesajzer. Zaigra pesmi, ki jih že zna. In ponosno tudi zadnjo, ki se jo uči. Ederlezi. Prosi me še za posnetek pesmi, skupaj pojeva.
SLOVO: Poslovi se nerada. Bi še ostala. Še govori, sprašuje.
Cilji PZU: Realizacija ciljev PZU: Predlogi:
- predstavi svojo
- posluša moje predloge in nasvete - nazorno izrazi svoje počutje, na risbi je razvidno, kaj želi prikazati - odleže ji, ko govori o napetosti,
6.4.9 Poročila strokovnih delavcev o Maši
Poročila strokovnega tima, tj. razrednika – specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, ter psihologa.
– Poročilo razredničarke in defektologinje:
V Center za usposabljanje, delo in varstvo je učenka Maša vključena že več let. Biva v domu Češnja, kjer so vključeni tudi drugi otroci in mladostniki z vedenjskimi posebnostmi. Ves čas je vključena tudi v šolsko obravnavo. Že na začetku smo ji urnik prilagodili tako, da je pol časa vključena v obravnavo učne snovi, druga polovica dopoldneva pa ji omogoča sprostitev v obliki športno-gibalnih aktivnosti. Tudi popoldanski urnik je podobno zasnovan, najprej gibanje, v drugi polovici popoldneva pa umirjene prostočasne aktivnosti. Vključena je tudi v delovno terapijo, terapevtsko jahanje, pedagoško jahanje, ima individualne ure učenja klavirja, terapijo s pomočjo terapevtskega psa ter individualne ure PZU.
Pri PZU se je naučila na konstruktiven način izražati svojo stisko. Tehnike za obvladovanje impulzivnega vedenja, ki je pogosto samopoškodovalne narave (grizenje ali praskanje roke) ali usmerjeno navzven v agresijo do drugih (sostanovalcev, sošolcev, zaposlenih, živali, predmetov), uporablja samoiniciativno tudi v drugih življenjskih situacijah zunaj ur PZU.
Najpogostejša tehnika je zapis misli (po dogovoru ima vedno zvezek, kamor zapisuje vse, kar jo bremeni, ali pa tudi veseli). Tukaj ni dobrih in slabih misli, pravilnega in nepravilnega zapisa, slovnice, pravil, dovoljeno je zapisati vse, kar ji pride na misel. Te zapise potem prebereta z izvajalko PZU, jim dodata ali odvzameta težo ob pogovoru. Včasih zapise pokaže tudi meni ali drugi osebi, ki ji je blizu, da se o tem pogovorimo. Tako se velika večina neustreznega in neželenega vedenja sploh ne manifestira, ampak ostane le pri zapisu.
Občasno zapise svojih misli dopolni tudi z risbo, kjer je jasno vidno izražanje njenih čustev.
Prav s pomočjo srečanj PZU se je naučila prepoznati posamezna čustva in jih ustrezno umeščati, povezati z dogodki, razreševati …
Občutno manj uporablja tehnike sproščanja z dihanjem (ob tem ima še zmeraj negativne čustvene asociacije, ki so verjetno povezane z dogodki iz preteklosti), ima pa močan interes za sproščanje z gibanjem v naravi. Tudi sama pove, da ji to zelo pomaga, da se umiri.
V vseh letih, odkar je vključena v naš center, se je njeno vedenje močno umirilo, sama pa je postala samozavestnejša in srečnejša oseba, zdaj že zelo odraščajoča najstnica, ki preseneča z dosežki na marsikaterem učnem, športnem ali čisto osebnem področju.
Kričanja, preklinjanja, beganja in fizičnega obračunavanja s sostanovalci ali znašanja nad materialnimi dobrinami je zdaj občutno manj. Seveda je to rezultat dobrega timskega dela vseh zaposlenih (vzgojno-negovalnega kadra, psihološke in pedagoške službe, zdravstvene službe v sodelovanju s psihiatrom), posebej pa tudi dobrega odnosa s starši, razumevanja domače problematike s strani zaposlenih, in obratno. Vse našteto daje dobre rezultate na dolgi rok, predvsem pa občutek varnosti, ki ga potrebuje Maša za svojo samouresničitev kot oseba.
Tudi sama večkrat pove, da se pri nas počuti varno, kljub temu da ji vsa naša ravnanja niso vedno všeč.
Poudariti je potrebno tudi, da se ur PZU izjemno veseli in komaj čaka, kdaj bo spet na urniku.
Se je pa tudi naučila, da včasih tudi kakšna ura odpade zaradi tega ali onega razloga, vendar to sprejema z razumevanjem. Tudi to na začetku ni bilo samoumevno (če se je podrl urnik dejavnosti, so se vedno pojavile vedenjske težave, še posebej, če je odpadla njej ljuba dejavnost). Tudi s pomočjo PZU se je naučila najpomembnejšega, tj. odložiti impulzivno potrebo ter jo preoblikovati v nekaj konstruktivnega.
– Poročilo psihologa:
Pri Maši je bilo ob prihodu v center prisotnega veliko neželenega vedenja. Ocenjujem, da je bil glavni namen tega vedenja pridobitev pozornosti, stika. Pozornost drugih (oz. stik z ljudmi ali tudi odziv drugih ljudi) je potreba, ki jo imamo bolj ali manj izraženo vsi ljudje, otroci pa še posebej. Bolje kot biti neopažen, je imeti negativno pozornost od okolja (karanje, kritika, vse, kar je usmerjeno na neželeno vedenje oz. odziv nanj). Maša se je znašla v okoliščinah, ko je večino pozornosti dobivala na ta način. Že na pregledu pred sprejemom je bilo opaziti ščipanje mame ter odziv, ki ga je za to dobila. Mama je navajala še primere bega, teka k vozičkom z dojenčki.
Seveda ima pri tem odziv okolja precejšen delež. Vedenjske teorije pravijo, da se vedenje vedno oblikuje skozi odnos posameznika z okoljem. Način, na katerega ljudje uspemo zadovoljiti svoje potrebe, se utrdi oz. se ga naučimo. S tem se lahko utrjujejo socialno manj sprejemljive oblike vedenja. Bolj kot se drugi na neželeno vedenje posameznika odzivamo, bolj ga krepimo. Manj kot se odzivamo na ustrezne oblike vedenja, manj se to vedenje utrjuje.
Bolj kot smo utrujeni, nasičeni, manj zmoremo spontano vzpostavljati stik z otroki in se odzivati na socialno ustrezne oblike vedenja. V takih stanjih se v večji meri odzivamo na neželene oblike vedenja (socialno neustrezne, nesprejemljive, take, ki nas motijo). Odziv pogosto predstavljajo nejevolja, opozorila, karanje, čustvena vznemirjenost, pogled … Vse to za otroka predstavlja stik, pozornost, odziv. Lahko bi rekli tudi potrditev, da obstaja, saj se nekdo ukvarja z njim. Hkrati vzroke za neželeno vedenje vse bolj pripisujemo osebi, ki se tako vede, svoj prispevek k oblikovanju vedenja pa težje vidimo.
Mašina mama je v pogovoru večkrat omenila, da je zaradi svoje bolezni pogosto utrujena in ima premalo energije za ukvarjanje z Mašo; z neželenim, pogosto tudi nevarnim vedenjem pa je prisiljena v odziv.
Pri Maši je bilo ob prihodu v center opaziti precej močan vedenjski vzorec bega. O tem vedenju je poročala tudi njena mama. Nekajkrat je z begom poskušala tudi v našem centru.
Ker pa se je to zgodilo v varnem okolju, preglednem v vse smeri, in ker smo se zaposleni odzvali premišljeno, neimpulzivno, je to vedenje hitro ugasnilo.
Naš odziv v tem primeru je bil miren, ostali smo na istem mestu ali nadaljevali s hojo v nespremenjeni smeri. Hkrati smo se izogibali očesnemu stiku. Ker ni bilo reakcije, kot je je bila navajena (buren odziv, sledenje, čustven odziv, negativna pozornost, pogled), je z begom po nekaj metrih končala in se vrnila. Ob vrnitvi je bil naš odziv izrazito pozitiven – pohvala, pozornost ipd. Ker ni bilo odziva, kot ga je bila vajena, je zelo hitro prišlo do ugašanja vedenja. Podobno se je dogajalo tudi pri drugih oblikah neželenega vedenja (agresivnost,
destruktivnost, avtoagresivnost). Pri teh vedenjih so bile naše reakcije odločne, jasno smo pokazali, da tako vedenje ni dovoljeno, a hkrati nismo dajali pretiranega čustvenega odziva.
Na nekatera kompulzivna vedenja (npr. stalno umikanje na stranišče pod pretvezo, da gre na malo potrebo), smo se odzvali z jasno postavljenimi pravili (kdaj, za koliko časa gre na stranišče). Seveda smo to storili po predhodnem opazovanju, posvetovanju, izključitvi morebitnih zdravstvenih vzrokov za pogosto uriniranje. Pomembno je bilo tudi sprotno opazovanje učinkov in evalvacija. Tudi na tem področju je prišlo do ugašanja kompulzivnega odhajanja na stranišče. Maša postopno razvija odhajanje na stranišče glede na dejansko potrebo po tem.
Pri Maši je vseskozi opaziti slabše izgrajeno notranjo strukturo, odziva se na trenutne dražljaje iz okolja, odziva se impulzivno, težko razmeji med sabo in okoljem itd. Sčasoma pa je vedno bolj osvojila dnevni ritem dejavnosti, ponotranjila socialne norme in pravila, vzpostavila stik in navezanost z zaposlenimi, izgradila več notranje varnosti, osvojila nekaj strategij za boljšo kontrolo nad impulzi in postavljanje meja z okoljem. Pri tem ji je v pomoč stalno in stabilno okolje, jasno postavljeni okvirji ter pravila.
6.4.10 Mnenje osebe z MDR ter njene matere – delno strukturiran intervju
INTERVJU: Mati (dobesedni prepis):
»Prosila bi vas, da mi odgovorite na moja vprašanja v zvezi s srečanji, ki jih imava z vašo hčerko Mašo. Z Mašo se srečujeva že več let, en krat na teden. Skupaj riševa in se ob likovnem izražanju pogovarjava o njej, o njenih stiskah in tudi o njenem veselju. Rada bi izvedela, kaj vi mislite o najinih srečanjih.
Ali Maša doma pripoveduje o najinih srečanji? Ja.
Kaj pove? Pove, da lahko izraža svoje občutke, jezo, odnos z očetom, svojimi vrstniki, ter o svojih odnosih z zaposlenimi.
Ali se vam zdi, da Maši najina srečanja koristijo? Ja.
Zakaj? Maši predstavljate močno osebnost, s katero se lahko pogovarja o vsem.
Ali tudi doma rada riše? Tudi doma riše, kaj se ji dogaja.
Ali kdaj preberete njene zapise v zvezku? Ja. Skrbijo me njene kletvice in žaljivke do zaposlenih. Veliko piše o svojih negativnih izkušnjah s svojim očetom, velikokrat piše tudi o svoji spolni zlorabi. O tem, da so ji všeč ženske, moški so se ji zamerili.
Ali se vam zdi, da so tudi najina srečanja pripomogla k Mašinem napredku? Zagotovo.
Kaj je še pripomoglo k njenemu napredku? Pogovori z njo, postavljanje mej in doslednost.
Kakšne želje, pričakovanja še imate glede Maše? Da bi bila Maša srečna in zadovoljna.
Kaj bi v centru še lahko naredili, da bi bilo Maši dobro? Da bi sama skrbela za svojo osebno higieno.
Kako lahko pomagamo vam? Z lepo besedo in nasmehom.
Ali vam je bilo težko odgovoriti na vprašanja? Niti ne.
Hvala lepa za vaše odgovore. Upam, da nisem preveč posegla v vašo zasebnost. Maša se vedno veseli srečanj z vami, predstavljate ji osebo, ki jo razume, vzpodbuja, ogromno nauči, tako o medsebojnih odnosih, teku in ljubezni do živali.«
INTERVJU: Maša (dobesedni prepis):
»Zakaj rada prihajaš k meni? Zato, ker si prijazna.
Kaj ti je všeč? Rišem. Pogovarjam se. Zaupam ti. Svoje težave ti povem.
Kaj ti ni všeč? Čakaj, da premislim. Da se skregava, ko naredim neumnost.
Kaj si se naučila tu? Obraze risati. Različne.
Kaj rada delaš tu? Rišem. Kako se počutim. Z risbo povem, če sem žalostna.
Katere materiale imaš rada? Flomastre.
Katere ne? Gline. Mi ni všeč.
Kaj najraje rišeš? Veselje. Lepe reči. Kako tečem.
Kaj pa papir? Trgam ga. To me sprošča.
Katere barve imaš rada? Roza, zeleno, modro – tako, kot nebo. Svetle barve. Črnih in sivih pa ne maram.
Kaj rada delaš z barvami? Barvam list.
Kaj pripoveduješ z risanjem? Čustva. To, kar se dogaja v življenju. Lepo in grdo.
Kaj rada delaš z mano? Riševa skupaj. Stiskava se. Zdravilni objemi. Nežni.
Se ti zdi, da si napredovala? Ja.
Zakaj? Kako? Sem zadovoljna. Tečem. Shujšala sem.
Kakšna si bila, ko si prišla v center? Majhna. Žalostna, prestrašena in jezna.
Kakšna si zdaj? Večja. Navadila sem se. Bolj mirna. Rada se crkljam z varuškami.
Kako se vidiš, ko odrasteš? Doma pri mami. Punco si bom našla. Tako simpatično. Pa kužka bom imela.
Kako se počutiš, ko gledaš svoje stare slike? Lepo. Ko sem imela rada Jasmino. Je zdaj drugače, ker imam rada Darjo in Anko. V redu se počutim.
Kaj ti še pomaga poleg najinih srečanj, da si OK? Da rišem. Pišem v zvezek. Da grem v šotor. Tek. Pohod. Cerkev. Zapestnica. Pogovor. Objem.
Ali še želiš prihajati? Še.
Zakaj? Da mi je potem lažje. Krivice povem.
Komu bi še priporočila PZU? Metki.
Kaj bi še rada delala tu? Poslušala glasbo.
Kaj bi se še rada naučila? Zapestnice. Nakit.
Kakšna se ti zdim jaz? Lepa. Prijazna. Sem navezana. Ker me imaš rada. To čutim v srcu.
Hvala, Maša.«
6.4.11 Kvalitativna obdelava zbranih podatkov – ocena napredka (shema za poročanje, analiza premagovanja stisk, analiza pridobljenih poročil in mnenj)
– Shema za poročanje:
Preglednica 6.16: Shema za poročanje, 2010-2013 POMOČ Z UMETNOSTJO
Poročilo o udeležencu PZU srečanj Ustanova:
Ime in priimek: MAŠA
Izvajalec PZU: Katarina Škrbec
Čas trajanja: 3 leta (šolska leta 2010–2013) Oblika srečanj: individualna obravnava
Dolgoročni cilji: Realizacija ciljev:
- izrazi svoja čustva;
- se uči zaupati podporni osebi;
- raziskuje in sporoča svoj lastni pogled;
- se uči sprostiti in razbremeniti
- svoja čustva izraža zelo jasno, tako likovno kot v pogovoru;
- Maša mi zaupa;
- odprto govori in sporoča o svojem življenju - Maša je osvojila nekatere načine
čustveno napetost;
- izboljša komunikacijske spretnosti;
- se uči ustreznega vedenja;
- doživi veselje ob lastnem napredku;
- uporabi ustrezne vzorce vedenja ob stiku z drugimi.
sproščanja in jih tudi uporablja;
- z besedami poskuša predstaviti svoja občutja, je dokaj spretna v komunikaciji;
- ustrezno vedenje prepozna, razume pravila, a jih ne zmore vedno upoštevati, nekatere nezaželene oblike vedenja je spremenila, še vedno pa so prisotne stare ali dodaja nove;
- je spoznavala sebe, svoje vedenjske vzorce, svoja ravnanja do drugih;
- prepozna svoje stiske;
- našli sva nekaj strategij za soočenje s težavami, nekatere uporablja redno;
- pozna svoja močna področja (šport, glasba), je ponosna na svoje sposobnosti;
- je vesela, ko jo pohvalimo, še posebej, če v kritičnih situacijah ravna prav.
Mnenje:
Maša je vsekakor v teh letih napredovala. Osvojila je nekatere tehnike sproščanja. Zelo jo sprosti hoja, ki mora biti kar intenzivna, sama izrazi potrebo po gibanju. Sprostijo jo predmeti, ki jih ima pri sebi, to so njene žogice, angelček in zapestnica s križem. V stiski se obrača na te predmete. Rada se tudi obrača k materi božji. Sprošča jo tudi trganje papirja.
Zavrača pa znane sprostitve: vaje z dihanjem, vaje sproščanja – progresivno mišično relaksacijo, ustreza ji le masaža. Vse tehnike, ki so povezane z globokim dihanjem, zavrača.
Sprosti se tudi, če ji namenimo čas, se z njo igramo, npr. človek ne jezi se. Sprošča jo tudi pisanje, s katerim izraža svoje misli, žal je to po navadi negativno, jezno ali žalostno.
Naučila se je, da z risbo prikaže sebe, svoje počutje in doživljanje, te zna prenesti tudi v pogovor. Včasih so ti čustveni izlivi zelo intenzivni in burni. Tako bo potrebno to silno energijo preusmeriti v ustrezne načine izražanja.
Veliko sva se pogovarjali o tem, kako se soočati s težavami. Glede na to, da ima kar nekaj težav, te strategije res potrebuje.
Predlogi:
- nadaljevanje likovne PZU obravnave en krat teden;
- uporabiti več različnih likovnih materialov, Maša je po navadi izbirala flomastre, s katerimi res lahko sporočaš preko risbe, vendar bi bilo dobro, da bi izkusila tudi druge materiale, gostoto in moč barv, veliko platno, glino …
Priloge: Mapa z likovnimi izdelki
Podpis: Katarina Škrbec Datum: 2012
Preglednica 6.17: Shema za poročanje, 2013-2015 POMOČ Z UMETNOSTJO
Poročilo o udeležencu PZU srečanj Ustanova:
Ime in priimek: MAŠA
Izvajalec PZU: Katarina Škrbec
Čas trajanja: 3 leta (šolska leta 2013–2015) Oblika srečanj: individualna obravnava
Dolgoročni cilji: Realizacija ciljev:
- uporabi še druge likovne tehnike;
- se sprosti z likovnim izražanjem
- uporabi tehnike za sprostitev in čustveno razbremenitev;
- uporabi način sporočanja s PZU;
- se uči reševati svoje stiske;
- izrazi svoja čustva;
- sprejme podporo;
- ravna ustrezno v odnosu do drugih;
- je pozorna na pozitivne stvari pri sebi in drugih;
- raziskuje in sporoča svoj lastni pogled;
- vidi, da nekaj zmore, zna. potrpežljivosti, natančnosti, pa ni preveč motivirana;
- uporablja kar nekaj načinov za razbremenitev: pohodi, tek, pisanje v zvezek, poslušanje glasbe, igranje na sintesajzer, različni osebni predmeti, trganje papirja, pogovor …;
- je osvojila sporočanje s PZU riše, govori, sporoča;
- sproti sporoča svoje stiske in jih poskuša
reševati;
- svoja čustva izraža zelo jasno, tako likovno kot v pogovoru;
- sprejema mojo podporo, sproti spremljam vse, kar se dogaja z njo, se dogovarjam z osebjem, če je potrebno;
- postala bolj nežna do drugih, njeni objemi so zdaj takšni, da so prijetni;
- redno jo opominjam na pozitivni pristop;
- je zelo radovedna;
- njene dosežke zbirava v posebnem zvezku, da jih lahko vidi.
Mnenje:
Menim, da so v vseh teh letih Maši koristila PZU srečanja. Naučila se je lepo izraziti svoje stiske, se o njih pogovarjati in tudi iskati rešitve zanje. Predvsem pa ji koristi, da si vsak teden nekdo vzame čas zanjo, se z njo pogovarja, jo tolaži, se z njo veseli, jo spodbuja. Glede na to, da živi v instituciji, da ima mama veliko osebnih težav in da se Maša hitro čustveno zlomi, potrebuje takšno obravnavo.
Želim si, da bi se srečevali še naprej.
Predlogi:
- nadaljevanje likovne PZU obravnave en krat teden;
- likovno ustvarjanje izven PZU srečanj, da razvije tudi vztrajnost in natančnost, spozna nove tehnike ustvarjanja;
- udeležba na likovni koloniji;
- spodbujanje močnih področij: igranje sintesajzerja, tek, pohodi, plezanje.
Priloge: Mapa z likovnimi izdelki
Podpis: Katarina Škrbec Datum: 2015
– Analiza premagovanja stisk:
Z Mašo sva se začeli srečevati leta 2010, ko je bila stara deset let, zdaj pa je že skoraj odrasla.
Zrasla je, pred enim mesecem je dobila prvič menstruacijo. Stara je sedemnajst let. Takrat je bila živahen otrok z mnogimi stiskami, med njimi:
- ljubeča mati s psihiatričnimi težavami, odtujen oče, življenje v instituciji;
- spolna zloraba;
- čustvene in vedenjske težave, ki so se kazale z nezaželenim vedenjem, kot so nasilje do sebe in drugih (poškodovanje drugih z ostrimi predmeti, poškodovanje svoje roke z ugrizom, kričanje, uporaba neprimernih izrazov …), kompulzivno vedenje (pretirano sedenje na stranišču), neustrezno seksualno vedenje (drugih se je dotikala po spolovilih, opolzki izrazi, navajanje cevk v spolovilu), visoka vznemirjenost (zelo občutljiva, hitro se vznemiri, reagira impulzivno), halucinacije (vidi duhove), dvojna osebnost (Maša in Tjaša).
Maša pa je bila lahko tudi zelo prijetna, radovedna in igriva. Najina srečanja so sprva potekala tako, da se je veliko jezila. To se je pokazalo tudi tako, da me je ob slikanju namazala z barvo.
Čečkala je po mizi in tleh. Začela je risati in potem risbo na koncu počečkala. Strgala je risbe, tako svoje kot moje. Spočetka sem večino vaj (modelno učenje) delala tudi jaz, da sem jo učila, kaj želim od nje. Veliko sem ji pripovedovala, ustvarjala pred njo. Počasi so izdelki začeli nastajati in jih ni več trgala. Na začetku so bila njena glavna sporočila vezana na izjavo:
»Maša je grda. Maša je nora«. Malo pozneje je temu dodala še: »Nihče me ne mara«.
V tistem času sva veliko ustvarjali s pasteli in barvami. Všeč ji je bilo packanje, mazanje s prsti. Večinoma je na začetku uporabljala črno barvo. Vse slike so bile črne, vmes pa rdeča.
Te slike je poimenovala pekel. V tistem času je začela uporabljati tudi izraz, da se počuti črno.
Postavljala je veliko vprašanj ob ustvarjanju. Počasi se je začela navajati na najina srečanja.
Rada je začela skupaj z mano risati. Ena je začela, druga nadaljevala. In vedno bolj je bila povezana z menoj, vedno manj neprimernih reakcij je bilo. Za lažje dogovarjanje sva si na
Rada je začela skupaj z mano risati. Ena je začela, druga nadaljevala. In vedno bolj je bila povezana z menoj, vedno manj neprimernih reakcij je bilo. Za lažje dogovarjanje sva si na