.
GLAVNI DEL: - oblikovanje besed
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Oblikujeva ustrezne in neustrezne besede. Piše in oblikuje grde besede. Zna jih kar nekaj.
Pove, da jih govori, ko je jezna. Pravi, da sliši tudi druge, ki govorijo grdo in jih imenuje.
Navaja primere, ob katerih situacijah jih izrečejo, navaja učiteljico, ki ji reče, ko govori neumnosti: »Maša, ti si fuknjena.«
Lepih besed najde veliko. Pove, komu jih reče in prikaže s situacijo. Npr. ko dobi novo zapestnico. Lepe besede izreka bolj umirjeno in nežno. Pri grdih se zabava, smeje, trepeta od vznemirjenja.
Slika 6.5: Grde besede..
Slika 6.6: Lepe besede.
ZAKLJUČEK: - pogovor
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Še enkrat si ogledava ustrezne in neustrezne besede in govoriva, katere so v redu in katere ne.
Pogovoriva se, kako se počuti, ko sliši take besede, ki so namenjene njej ali jih ona nameni drugemu. Grde, pravi, rada sama govori, predvsem, ko je jezna. Razmišljava, kaj bi lahko naredila namesto teh besed. Lahko se umakne v sobo, pove, da je slabe volje, gre ven in zakriči …
Lepe besede pa ji ustrezajo, jih rada sliši. Te besede so lepe, pravi. Povem ji, da lepe besede najdejo vedno lepo mesto. Objameva se, si govoriva lepe besede. Nariše najin objem.
Slika 6.7: Objem.
SLOVO: Poslovi se ustrezno. Brez zelo močnih objemov. Je nežna. Moram jo spodbujati, da gre, ker je na vrsti že naslednja dejavnost.
Cilji PZU: Realizacija ciljev PZU: Predlogi:
- izrazi svoje počutje
Primer srečanja po dveh letih (2012):
Preglednica 6.8: Priprava za likovne dejavnosti kot PZU, leto 2012 Učna priprava za likovne dejavnosti kot PZU
Ime in priimek: Maša Datum: 2012
- izbere fotografijo, ki jo predstavlja - pove, zakaj jo je izbrala
- išče fotografije v revijah, ki jo predstavljajo - izdela plakat s fotografijami
- posluša predstavitev pomočnika - predstavi svoj lepljenko
- pove, kaj pomenijo posamezne fotografije LIKOVNE TEHNIKE: - izrezane fotografije za uvod, različne revije,
škarje, lepilo
LIKOVNI MOTIV: FOTOGRAFIJE GOVORIJO O MENI.
Analiza najinega srečanja:
Preglednica 6.9: Analiza srečanja, leto 2012 Analiza srečanj PZU
Srečanje: Ime in priimek: MAŠA Datum: 2012
Tekoči dogodki:
Pride dobre volje, med tednom nenehno sprašuje, kdaj se dobiva.
UVOD: - igra s fotografijami
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Opazuje izbor fotografij in izbere hudička. Smeje se izbiri. Hudička je izbrala zato, pravi, ker jo opozarja, da mora biti pridna.
Slika 6.8: Hudiček.
GLAVNI DEL: - striženje in lepljenje fotografij: lepljenka
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Takoj se loti revij, jih lista, vmes govori, komentira izbiro, se smeje. Vzame si čas. Tudi jaz delam svojo lepljenko, Maša se smeje mojim izbiram. Povem ji, da bo po koncu dela vsaka predstavila svojo lepljenko in naj se posveti delu.
Slika 6.9: Moja lepljenka
ZAKLJUČEK: - pogovor
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Vprašam jo, katera bo začela. Pravi, da jaz. Predstavim ji svojo lepljenko. Govorim o fotografijah, ki sem jih izbrala, povem zakaj. Poskušam biti čim bolj slikovita. Tudi ona predstavi svojo lepljenko: »Zraven hudička sem prilepila morje. Bi skočila v morje, ker ga imam rada. Hrano sem prilepila, ker sem lačna. Pa dve punčki, to sem jaz in učiteljica Tjaša.
Sta prijateljici. Božična slika je zato, ker imam rada praznike. Bom prosila za darilo. Piko Nogavičko sem prilepila, ker sem tako močna, kot ona. In ker sem nastopala v predstavi o Piki Nogavički in sem bila zelo vesela. Psa, ker ga ima rada in čuva hišo, ker me je ponoči še vedno strah. Grad, ker so tam duhovi, ki me preganjajo ponoči. Lutka mi pove kakšen vic.
Rišem pa rada.«
Ob vsaki fotografiji se pogovarjava. Posebej se ustaviva ob strahu ponoči. Domeniva se, da ji priskrbim nočno lučko, ki jo ima lahko ponoči prižgano. V domu pa lahko prosim, da jo iz enoposteljne sobe premestijo v dvoposteljno sobo. Za sostanovalko bi rada Marjanco, ker je pridna in prijazna.
SLOVO: Pospremim jo do jahalnice, še vedno govori o Marjanci.
Cilji PZU: Realizacija ciljev PZU: Predlogi:
- opazuje in pripoveduje o
- takoj se odloči, katera fotografija jo bo predstavljala, svojo izbiro tudi razloži
- uspešno poišče fotografije v revijah in jih smiselno poveže s seboj
- izdela lepljenko, v osredje postavi fotografijo z morjem
- sledi predstavitvi pomočnika - ob predstavitvi svoje lepljenke govori o sebi, je iskrena, odprta - iz pripovedi se lahko razbere, kaj ji je všeč in česa se boji
Preglednica 6.10: Priprava za likovne dejavnosti kot PZU, leto 2013 Učna priprava za likovne dejavnosti kot PZU
Ime in priimek: MAŠA Datum: 2013
UVOD: - prosto likovno izražanje (slika 6.10)
GLAVNI DEL:
- risanje risbe z motivom srca (slika 6.11-6.14)
ZAKLJUČEK: - pogovor
KRATKOROČNI CILJI: - pove, kako se počuti, s pomočjo risbe
- izpostavi problem
- razmisli, koga ima rada in koga ne - nariše srce: od velikega do majhnega - spozna, da moramo tudi kaj odpustiti - spozna, da je normalno, da nimamo vseh radi
LIKOVNE TEHNIKE: Papir, flomastri, pasteli
LIKOVNI MOTIV: RADA TE IMAM
Analiza najinega srečanja:
Preglednica 6.11: Analiza srečanja, leto 2013 Analiza srečanj PZU:
Srečanje: Ime in priimek: MAŠA Datum: junij 2013
Tekoči dogodki:
Imela je nekaj težav v šoli.
UVOD: - prosto likovno izražanje
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Je razburjena. Pripoveduje, kako se je sporekla v šoli. Nariše učiteljico, s katero je v sporu.
Pravi, da bo šla v pekel. Nariše še ogenj in učiteljici roge. Vprašam jo, zakaj sta se sprli. Maša ni upoštevala dogovora glede stranišča.
Slika 6.10: »Peku« (tj. pekel).
GLAVNI DEL: - risanje risbe z motivom srca: veliko srce, manjše, še manjše, majhno …
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Na štiri liste nariše srčke, z vsakim listom je srček manjši, na zadnjem je prečrtan. V srčke oz.
na liste vpisuje, koga ima rada zelo, koga malo manj, še manj in sploh ne.
V velikem srčku so večinoma učiteljice iz šole, ki so ji blizu, mamica, dve sošolki in njena sostanovalka. V manjšem so večinoma varuhinje iz doma, ki jih ima Maša rada, a so malce bolj zahtevne oz. dosledne. Med njimi so tudi vrstniki iz skupine, s katerimi hodi Maša na dolge pohode. Pri najmanjšem srčku so zopet varuhi iz doma in učitelj iz šole, ki Maši ne popuščajo, kjer mora biti Maša pridna. Prečrtan srček pa je za Hildo Tovšak, ker krade. Za očija, ker je zaklal pujska. In za Zvoneta, ki jo je »šlatal«, pravi. Srca pobarva, za zadnja izbere črno barvo.
Slika 6.11: Rada imam …
Slika 6.12: Rada imam …
Slika 6.13: Rada nimam …
Slika 6.14: Rada nimam …
ZAKLJUČEK: - pogovor
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Pogovarjava se o njeni izbiri. Vsako izbiro utemelji s svojimi razlogi. Največ časa si vzame za prečrtano srce. Za Hildo, pravi, je slišala pri poročilih. Očetu pa ne more oprostiti pujska.
Pogovoriva se o njegovem ravnanju. Povem ji, oče je le skrbel zato, da bodo jedli meso, sicer je res hudo videti žival, ki trpi, a očetu naj oprosti. Pritrdim ji, da je prav, da Zvoneta nima rada, ker vseh ljudi nimamo radi, pa tudi če jih imamo, imamo nekatere bolj. Razgovori se posebej pri Zvonetu. Že dolgo ga ni omenila.
Učiteljica iz uvoda je dobila najmanjše srce.
SLOVO: Poslovi se mirno.
Cilji PZU: Realizacija ciljev PZU: Predlogi:
- pove, kako se
- zelo jasno nariše in pove svoja občutja do učiteljice, s katero se je sporekla
- pove, da ima težave s prepogostim odhajanjem na stranišče
- brez težav razporedi ljudi ob različno velikih srcih in utemelji svojo izbiro
- barvo src izbere glede na to, koga ima
Preglednica 6.12: Priprava za likovne dejavnosti kot PZU, leto 2014 Učna priprava za likovne dejavnosti kot PZU
Ime in priimek: MAŠA Datum: 2014
UVOD: - risba po motivu, kaj se je zgodilo
doma (slika 6.15-6.17)
GLAVNI DEL: - izdelava miselnega vzorca (slika
6.18)
ZAKLJUČEK: - aktivnost po lastni izbiri
KRATKOROČNI CILJI: - izrazi neprijeten dogodek z risbo
- govori o svojem ravnanju - izdela miselni vzorec - si zapomni barvni zapis
- razmisli o posledicah svojega ravnanja
LIKOVNA TEHNIKA: - likovni material in pripomočki po
lastni izbiri
LIKOVNI MOTIV: MUCI
Analiza najinega srečanja:
Preglednica 6.13: Analiza srečanja, leto 2014 Analiza srečanja PZU
Srečanje: Ime in priimek: MAŠA … Datum: 2014
Tekoči dogodki: Doma je dala mucka v pralni stroj. Tako ga je pokončala. Mama je bila zelo žalostna. Vsi v domu so se zgražali. Tudi sama je čisto iz sebe. Pravi, da ji je zelo žal. To je že drugi mucek. Prvega je obesila.
UVOD: - risba po motivu, kaj se je zgodilo doma
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Pride zelo vznemirjena in slabe volje. Takoj začne kar sama risati, kaj se je dogajalo doma.
Nariše, kako je dala mucka v pralni stroj, ga vključila, kako ji je bilo potem žal. Pripoveduje, da tega ni hotela, mamica je spala in ji je bilo dolgčas. Bila je tudi jezna in je to naredila.
Slika 6.15: Mucek Tomi.
Slika 6.16: Mucek Tomi.
Slika 6.17: Mucek Tomi.
GLAVNI DEL: - izdelava miselnega vzorca
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Seveda ji jasno povem, kako to ni prav in da zato ni opravičila. Žal ji je. Na večji kos papirja ji zapišem z velikimi črkami: To ni prav! Pravim ji, naj črke pobarva in naj si res zapomni te besede. Vedno, ko bo hotela narediti kaj hudega, naj se spomni na ta zapis. Dela brez besed.
Barva, trdo.
Ob napisu riše, kdaj v zadnjem času ni ravnala prav: Mucek, z mamo je ravnala grdo, Primoža je udarila po glavi, o meni piše grde reči.
Žal ji je. Čuti se njena nemoč.
Slika 6.18: To ni prav.
ZAKLJUČEK: - aktivnost po lastni izbiri
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Za slovo poslušava skladbo. Je mirna in resna. Ve, da je ravnala slabo in grdo.
SLOVO: Gre brez težav.
Cilji PZU: Realizacija ciljev PZU: Predlogi:
- izrazi neprijeten
- samoiniciativno izrazi dogajanje doma, prav potrebuje to izraziti na
signal, kako je to resno
Srečanje po petih letih (2015):
Preglednica 6.14: Priprava za likovne dejavnosti kot PZU, leto 2015 Učna priprava za likovne dejavnosti kot PZU
Ime in priimek: MAŠA Datum: 2015
UVOD: - branje zapisov v Mašinem zvezku
(slika 6.19)
GLAVNI DEL: - risanje risbe z motivom napeta sem
(slika 6.20)
ZAKLJUČEK: - aktivnosti po lastni izbiri
KRATKOROČNI CILJI: - predstavi svojo počutje s pomočjo
svojega zvezka
- nariše svoje počutje, ko čuti napetost - pove, kdaj se počuti napeta
- razmisli, kako si lahko pomaga - izbere aktivnost, ki jo sprošča
LIKOVNA TEHNIKA: - likovni material in pripomočki po
lastni izbiri
LIKOVNI MOTIV:
NAPETA SEM.
Analiza najinega srečanja:
Preglednica 6.15: Analiza srečanja, leto 2015 Analiza srečanja PZU
Srečanje: Ime in priimek: MAŠA … Datum: 2015 Tekoči dogodki:
Zadnji teden je precej napeta, imela je več nesporazumov v domu. Tudi njene priljubljene žogice so ji vzeli za kratek čas. Doma ni bila že cel mesec. Mama ji ne pove točno, zakaj ne gre domov. Zmedena je.
Že zjutraj me sprašuje, če se dobiva po kosilu. Prosi me, če bova prebrali njen zvezek.
UVOD: - branje zapisov v Mašinem zvezku
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Želi, da skupaj prebereva njen zvezek. Cel teden me ni bilo, tako je kar veliko za prebrati. V zvezku se ves čas pritožuje, preklinja, huduje na osebje. Povem ji, da je bila za spore veliko kriva sama. Navedem ji primer, ko je v skupini zadolžena, da po obrokih počisti mizo. Saj se je pretekli teden večkrat sprla z osebjem, ker ni hotela oz. se je pritoževala, zakaj mora pobrisati mizo. Povem ji, da za to potrebuje le 5 minut in delo je opravljeno itd. Strinja se z menoj. Pravi, da se bo bolj potrudila. V zvezku lahko jasno vidim sliko njenega počutja čez cel teden. Piše tudi, da potrebuje, da gre domov, da si spočije glavo od centra. Razumem jo.
Jo spodbujam, da mami dá čas, da se počuti bolje. Še vedno je precej napeta.
Slika 6.19: Moj zvezek.
»Vse se mi je nabralo v glavi grde misli črne misli strašne misli in jeza in trma rada bi pretekla 10 kilometrov tko ko imam 10 kapljic bom tudi pretekla 10 kilometrov pogrešam
šolo pogrešam pomlad pogrešam morje pogrešam mamico pogrešam jaz najbolj pogrešam mamico in tek 10 kilometrov to najbolj pogrešam in še morje«
GLAVNI DEL: - risanje risbe z motivom napeta sem
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Rečem ji, naj se nariše, kako se počuti, ko je napeta. Z risbe je razbrati takšno stanje: lasje ji, tako pravi, stojijo pokonci, ko je taka, takrat se tudi rada grize. Prejšnji teden se je en krat.
Pokaže roko. Pove in zapiše, kdaj je napeta: ko ji vzamejo žogice, ko mama ali učiteljice kričijo nanjo, če jo kdo udari, če ne gre domov, če ne gre na zumbo. Pove, da je bilo ta teden tega veliko, sprla se je s učiteljico, vzeli so ji žogice, ni šla domov in na zumbo. Tako, pravi, je napeta, ampak je že bolje. Ob vsakem zapisu se pogovarjava, kako se lahko izogne napetosti. Kot npr. da pobriše mizo brez upiranja. Težko se je izogniti napetosti, pri kateri ni sama kriva, npr. ko ne gre domov. Svetujem ji, naj bo čim bolj pozitivna, dela stvari, ki jih ima rada, je z ljudmi, ki jih ima rada. In uporablja strategije za sproščanje, ki sva jih osvojili.
Slika 6.20: Napeta sem.
ZAKLJUČEK: - aktivnosti po lastni izbiri
Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Za zaključek lahko sama izbere aktivnost, ki ji pomaga pri sproščanju napetosti. Izbere igranje
na sintesajzer. Zaigra pesmi, ki jih že zna. In ponosno tudi zadnjo, ki se jo uči. Ederlezi. Prosi me še za posnetek pesmi, skupaj pojeva.
SLOVO: Poslovi se nerada. Bi še ostala. Še govori, sprašuje.
Cilji PZU: Realizacija ciljev PZU: Predlogi:
- predstavi svojo
- posluša moje predloge in nasvete - nazorno izrazi svoje počutje, na risbi je razvidno, kaj želi prikazati - odleže ji, ko govori o napetosti,
6.4.9 Poročila strokovnih delavcev o Maši
Poročila strokovnega tima, tj. razrednika – specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, ter psihologa.
– Poročilo razredničarke in defektologinje:
V Center za usposabljanje, delo in varstvo je učenka Maša vključena že več let. Biva v domu Češnja, kjer so vključeni tudi drugi otroci in mladostniki z vedenjskimi posebnostmi. Ves čas je vključena tudi v šolsko obravnavo. Že na začetku smo ji urnik prilagodili tako, da je pol časa vključena v obravnavo učne snovi, druga polovica dopoldneva pa ji omogoča sprostitev v obliki športno-gibalnih aktivnosti. Tudi popoldanski urnik je podobno zasnovan, najprej gibanje, v drugi polovici popoldneva pa umirjene prostočasne aktivnosti. Vključena je tudi v delovno terapijo, terapevtsko jahanje, pedagoško jahanje, ima individualne ure učenja klavirja, terapijo s pomočjo terapevtskega psa ter individualne ure PZU.
Pri PZU se je naučila na konstruktiven način izražati svojo stisko. Tehnike za obvladovanje impulzivnega vedenja, ki je pogosto samopoškodovalne narave (grizenje ali praskanje roke) ali usmerjeno navzven v agresijo do drugih (sostanovalcev, sošolcev, zaposlenih, živali, predmetov), uporablja samoiniciativno tudi v drugih življenjskih situacijah zunaj ur PZU.
Najpogostejša tehnika je zapis misli (po dogovoru ima vedno zvezek, kamor zapisuje vse, kar jo bremeni, ali pa tudi veseli). Tukaj ni dobrih in slabih misli, pravilnega in nepravilnega zapisa, slovnice, pravil, dovoljeno je zapisati vse, kar ji pride na misel. Te zapise potem prebereta z izvajalko PZU, jim dodata ali odvzameta težo ob pogovoru. Včasih zapise pokaže tudi meni ali drugi osebi, ki ji je blizu, da se o tem pogovorimo. Tako se velika večina neustreznega in neželenega vedenja sploh ne manifestira, ampak ostane le pri zapisu.
Občasno zapise svojih misli dopolni tudi z risbo, kjer je jasno vidno izražanje njenih čustev.
Prav s pomočjo srečanj PZU se je naučila prepoznati posamezna čustva in jih ustrezno umeščati, povezati z dogodki, razreševati …
Občutno manj uporablja tehnike sproščanja z dihanjem (ob tem ima še zmeraj negativne čustvene asociacije, ki so verjetno povezane z dogodki iz preteklosti), ima pa močan interes za sproščanje z gibanjem v naravi. Tudi sama pove, da ji to zelo pomaga, da se umiri.
V vseh letih, odkar je vključena v naš center, se je njeno vedenje močno umirilo, sama pa je postala samozavestnejša in srečnejša oseba, zdaj že zelo odraščajoča najstnica, ki preseneča z dosežki na marsikaterem učnem, športnem ali čisto osebnem področju.
Kričanja, preklinjanja, beganja in fizičnega obračunavanja s sostanovalci ali znašanja nad materialnimi dobrinami je zdaj občutno manj. Seveda je to rezultat dobrega timskega dela vseh zaposlenih (vzgojno-negovalnega kadra, psihološke in pedagoške službe, zdravstvene službe v sodelovanju s psihiatrom), posebej pa tudi dobrega odnosa s starši, razumevanja domače problematike s strani zaposlenih, in obratno. Vse našteto daje dobre rezultate na dolgi rok, predvsem pa občutek varnosti, ki ga potrebuje Maša za svojo samouresničitev kot oseba.
Tudi sama večkrat pove, da se pri nas počuti varno, kljub temu da ji vsa naša ravnanja niso vedno všeč.
Poudariti je potrebno tudi, da se ur PZU izjemno veseli in komaj čaka, kdaj bo spet na urniku.
Se je pa tudi naučila, da včasih tudi kakšna ura odpade zaradi tega ali onega razloga, vendar to sprejema z razumevanjem. Tudi to na začetku ni bilo samoumevno (če se je podrl urnik dejavnosti, so se vedno pojavile vedenjske težave, še posebej, če je odpadla njej ljuba dejavnost). Tudi s pomočjo PZU se je naučila najpomembnejšega, tj. odložiti impulzivno potrebo ter jo preoblikovati v nekaj konstruktivnega.
– Poročilo psihologa:
Pri Maši je bilo ob prihodu v center prisotnega veliko neželenega vedenja. Ocenjujem, da je bil glavni namen tega vedenja pridobitev pozornosti, stika. Pozornost drugih (oz. stik z ljudmi ali tudi odziv drugih ljudi) je potreba, ki jo imamo bolj ali manj izraženo vsi ljudje, otroci pa še posebej. Bolje kot biti neopažen, je imeti negativno pozornost od okolja (karanje, kritika, vse, kar je usmerjeno na neželeno vedenje oz. odziv nanj). Maša se je znašla v okoliščinah, ko je večino pozornosti dobivala na ta način. Že na pregledu pred sprejemom je bilo opaziti ščipanje mame ter odziv, ki ga je za to dobila. Mama je navajala še primere bega, teka k vozičkom z dojenčki.
Seveda ima pri tem odziv okolja precejšen delež. Vedenjske teorije pravijo, da se vedenje vedno oblikuje skozi odnos posameznika z okoljem. Način, na katerega ljudje uspemo zadovoljiti svoje potrebe, se utrdi oz. se ga naučimo. S tem se lahko utrjujejo socialno manj sprejemljive oblike vedenja. Bolj kot se drugi na neželeno vedenje posameznika odzivamo, bolj ga krepimo. Manj kot se odzivamo na ustrezne oblike vedenja, manj se to vedenje utrjuje.
Bolj kot smo utrujeni, nasičeni, manj zmoremo spontano vzpostavljati stik z otroki in se
Bolj kot smo utrujeni, nasičeni, manj zmoremo spontano vzpostavljati stik z otroki in se