Raziskovalno vprašanje: »Ali za obravnavane države velja na oglaševanje prilagojen Easterlinov paradoks in če, za katero najbolj velja?«
Easterlinov paradoks smo za potrebe raziskave prilagodili – spremenljivko BDP smo zamenjali z oglaševanjem; torej iščemo razmerje med oglaševanjem in srečo, ki se dolgoročno ne povečuje več premo sorazmerno – po določenem daljšem časovnem obdobju oglaševanje še vedno raste, sreča pa temu ne sledi.
Po izračunu Pearsonovega korelacijskega koeficienta za obravnavane države smo potrdili pozitivno korelacijo in ugotovili, da med oglaševanjem in srečo velja srednje močna povezanost (r=.463), gre torej za dvosmeren odnos. Kot smo že ugotovili zgoraj, nam pozitiven Pearson pove, da se s povečanjem izdatkov oglaševanja poveča tudi sreča. Na sliki 3.10, ki prikazuje grafične prikaze korelacije za vse države, vidimo, da gre za linearno povezanost.
Zgoraj smo pri statični analizi prilagojenega Easterlinovega paradoksa obravnavali tudi verjetno prvo (in edino) empirično raziskavo, ki oglaševanju pripiše vpliv na blagostanje oziroma srečo, in zajame velik vzorec (skoraj milijon evropskih prebivalcev) in dolgo časovno
obdobje (od leta 1980 do leta 2011). Glavna ugotovitev raziskave je, da povečanje oglaševanja čez nekaj kratkih obdobij prinese zmanjšanje sreče (Michel in drugi, 2019). Na podlagi naših ugotovitev (uporabljena metoda Pearsonov koeficient) in na podlagi ugotovitev omenjene raziskave (uporabljena metoda regresijska analiza) lahko zaključimo, da prilagojen Easterlinov paradoks na oglaševanje velja – po nekem daljšem časovnem obdobju se oglaševanje povečuje, sreča pa ne. Michel in drugi (2019) so na veliko večjem vzorcu (in s tem seveda bolj reprezentativnim) dokazali, da preveč oglaševanja povzroči celo nesrečo. V naši raziskavi je tak primer Slovaška.
4.
Zaključek
Pri poglobljenem pregledu strokovne literature lahko hitro ugotovimo, da sreča ni samo končna
“nagrada”, temveč prinese tudi nešteto individualnih in družbenih rezultatov. Desetletja raziskav so pokazala, da je sreča upravičeno splošno zaželena. Srečo je vredno zasledovati, saj deluje kot vir, iz katerega ljudje nevede črpajo v svojih prizadevanjih za doseganje višjih stopenj uspeha, dobrega počutja, prijaznosti in zdravja. Poskusi povečevanja sreče niso pomembni samo za posameznike, temveč za družbo kot celoto. Glede na to, da je sreča funkcionalna, optimalna raven sreče postane bistvena zaradi individualnih in družbenih razlogov (Diener in drugi, 2009).
V magistrskem delu smo v prvem (teoretičnem) delu skušali prikazati kompleksnost pojma sreče in njenega merjenja. Sreča vsakemu pomeni nekaj drugega, nekaj svojega, zato se večinoma meri preko samoocenjevalnih anket oziroma drugih (subjektivnih) metod, kar pa ne prinaša znanstveno zanesljivih (objektivnih) rezultatov. Ekonomisti se zaradi tega lotijo merjenja fenomena sreče s pomočjo oziroma v razmerju z nekaterimi ekonomskimi kazalniki, kot sta BDP in dohodek pod preprosto tezo, da višji dohodek (oziroma BDP) prinese tudi višjo srečo. V teoretični analizi smo spoznali, da ta teza po nekem obdobju ne velja več, kar je Richard Easterlin dokazal za ZDA in nekatere druge zahodne države, in je danes znano kot Easterlinov paradoks. V empiričnem delu nas je v uvodu zanimalo ravno to – ali lahko enak paradoks dokažemo tudi za Slovenijo, ki po vseh kriterijih spada med razvite (zahodne) države.
V statični in dinamični analizi smo prišli do ugotovitev, da Easterlinov paradoks velja tudi za Slovenijo – v analiziranem obdobju 15 let se je izkazalo, da po nekem časovnem obdobju (10 let in več) vzročno-posledično razmerje, kjer bi višji BDP prinesel tudi višjo srečo, ne velja več.
BDP v Sloveniji je še naprej rastel, medtem ko je povprečna sreča ostajala na podobni ravni.
Ugotovili smo, da vzročno-posledično razmerje med srečo in BDP velja samo kratkoročno, v našem primeru smo pozitivnost razmerja dokazali za leto 2019. Na splošno raven sreče v Slovenijo vsako leto sicer (z)raste, a kot lahko opazimo na sliki 3.8, se sreča giblje, z izjemno
»srednjih« kriznih let, na zelo podobni ravni.
Na podlagi različnih kriterijev – BDP, skupni izdatki države, zadovoljstvo s življenjem, podatki Svetovnega poročila o sreči in politični sistem (tudi pretekli), smo izmed držav, ki so v Evropsko unijo vstopile skupaj z Slovenijo, izbrali primerljive države. Izkazalo se je, da so to Slovaška, Poljska, Estonija in Češka.
V pričujočo raziskavo smo se podali z ozirom na dejstvo, da raziskovalci sreče oglaševanju kot njenemu dejavniku nikoli niso posvečali pozornosti oziroma so oglaševanju pripisali nebistven vpliv na srečo in subjektivno blagostanje, kar se kaže v (velikem) pomanjkanju empiričnih raziskav. Več pomembnosti se seveda pripisuje dejavnikom, kot so zdravje, zaposlitev (oziroma brezposelnost) in zakonski stan. V magistrski raziskavi smo naleteli samo na eno študijo, ki na velikem vzorcu in dolgem časovnem obdobju potrdi tezo, ki se občasno pojavi v javnem diskurzu – da oglaševanje prinaša nesrečo. V drugem delu naše empirične raziskave smo tudi mi, s pomočjo korelacijskih koeficientov, iskali povezavo med srečo in oglaševanjem.
Ugotovili smo, da obstaja povezava med oglaševanjem in srečo, za obravnavane države pa v povprečju velja srednje močna povezanost. Najmočnejšo povezanost imata Poljska in Estonija, po vrsti sledijo Slovaška, Slovenija in Češka. Z ugotovitvami zaključnega dela na nek način odpiramo pot novim razmišljanjem in morda celo pobudam raziskovalcem, da bo v prihodnjih raziskavah (ne)sreče in njenih meritvah kot dejavnik potrebno vključiti oziroma upoštevati tudi oglaševanje.
V delu smo prišli še do ene zanimive ugotovitve - pomembnosti multidisciplinarnosti. Sreča pri raziskovanju namreč ves čas prehaja med različnimi vedami, teorijami in disciplinami.
Nemogoče je jasno zarisati ločnico, kar odražajo tudi zgornja poglavja. Sodelovanje vseh družbenih ved je pomembno tudi pri uporabi dobljenih rezultatov, kar zaznavata tudi Frey in Stutzer (2003) - subjektivna raven blaginje lahko vpliva na številne pomembne gospodarske odločitve in politike, kot so potrošniške aktivnosti oziroma navade, pripravljenost za investicije, vedenje na delovnih mestih in celo politično udejstvovanje oziroma volilno vedenje.
Pričujoče magistrsko delo je zaradi takšnih in drugačnih okoliščin nastajalo v časovnem obdobju enega leta in pol. Vmes se je v svetu zgodila epidemija, ki je pretresla naša življenja in nas prisilila, da (za)živimo drugače. Spremenilo se je marsikaj; prepričana sem, da tudi ali predvsem dojemanje odnosa denar - sreča. Če kdaj, lahko zdaj trdimo, da denar ne kupuje sreče.
Da moramo srečo poiskati nekje drugje, predvsem pa v samih sebi. Zanimivo bo nadaljnje spremljanje vpliva obdobja epidemije na srečo – kako se bo percepcija oziroma dojemanje sreče spremenilo v (kolektivni) družbi, kar pa se bo pokazalo šele čez nekaj let, ko bo epidemija koronavirusne bolezni že zgodovinsko obdobje. Morda pa nekoč.
5.
Viri
1. Antolini, F. in Simonetti, B. (2019). The Easterlin Paradox in Italy, or the Paradox in Measuring? Define Happiness Before Investigating It. Social Indicators Research 146:
263–285. Dostopno prek https://link.springer.com/article/10.1007/s11205-018-1890-7 2. Balasubramanian, S. in Cashin, P. (2019). Gross National Happiness and
Macroeconomic Indicators in the Kingdom of Bhutan. IMF Working Papers. Dostopno prek
4. Blanchflower, D. G. in Oswald, A. J. (2005). Happiness and the Human Development Index: The Paradox Of Australia. Australian Economic Review 38(3): 307-318.
Dostopno prek https://www.nber.org/papers/w11416
5. Bok, S. (2010). Exploring Happiness: From Aristotle to Brain Science. New Haven;
London: Yale University Press. Dostopno prek www.jstor.org/stable/j.ctt1nq113
6. Carr-Hill, R. (2019). Measuring social wellbeing. V Evans J., Ruane S., in Southall, H.
(Ur.), Data in Society: Challenging Statistics in an Age of Globalisation: 265-276.
Bristol: Bristol University Press. Dostopno prek
https://www.jstor.org/stable/j.ctvmd84wn?refreqid=excelsior%3Ad8aa05f2b844cca80 e4fd7233be2ff72
7. Chelli, F., Ciommi, M. in Gigliarano, C. (2013). The Index of Sustainable Economic Welfare: A Comparison of Two Italian Regions. Procedia - Social and Behavioral
Sciences. 81. Dostopno prek
https://www.researchgate.net/publication/275542013_The_Index_of_Sustainable_Eco nomic_Welfare_A_Comparison_of_Two_Italian_Regions
8. Choy, Y. K. (2018). Cost-benefit Analysis, Values, Wellbeing and Ethics: An Indigenous Worldview Analysis. Ecological economics Volume 145, 1-9. Dostopno
prek
https://www-sciencedirect-com.nukweb.nuk.uni-lj.si/science/article/pii/S0921800916315750
9. Colander, D. (2007). Edgeworth's Hedonimeter and the Quest to Measure Utility.
Journal of Economic Perspectives 21(2), 215-225. Dostopno prek http://sandcat.middlebury.edu/econ/repec/mdl/ancoec/0723.pdf
10. Dahlen, M. in Rosengren, S. (2016). If Advertising Won't Die, What Will It Be? Toward a Working Definition of Advertising. Journal of Advertising, 45(3): 334-345.
https://doi.org/10.1080/00913367.2016.1172387
11. Den Uyl, D. J. in Rasmussen, D. B. (2010). Adam Smith on Economic Happiness.
Reason Papers 32: 29-40. Dostopno prek http://reasonpapers.com/pdf/32/rp_32_2.pdf 12. Diener, E., Kesebir, P. in Tov, W. (2009). Happiness. Handbook of individual
differences in social behavior, 147-160. Dostopno prek https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2143374
13. Dilman, I. (1982). Happiness. Journal of Medical Ethics 8(4): 199-202. Dostopno prek https://www.jstor.org/stable/pdf/27716097.pdf?refreqid=excelsior%3Aa0a6dd0c3c035 015f21aa5698b4cdbab
14. Druckman, A. in Jackson, T. (2008). Measuring resource inequalities: The concepts and methodology for an area-based Gini coefficient. Ecological Economics 65: 242–252.
Dostopno prek https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0921800907006106 15. Duff, B. R. L., Faber, R. J. in Nan, X. (2019). Coloring Outside the Lines: Suggestions for the Future of Advertising Theory. V S. Rodgers, in E. Thorson (ur.), Advertising Theory (str. 18-28). New York: Routledge.
16. Easterlin, R. A. (1973). Does Money Buy Happiness?. The Public Interest 30, 3–10.
17. Easterlin, R. A. (1995). Will Raising the Incomes of All Increase the Happiness of All?.
Journal of Economic Behavior & Organization 27, 35–47. Dostopno prek https://ac.els- cdn.com/016726819500003B/1-s2.0-016726819500003B-main.pdf?_tid=cdc05c8d-
b2ec-403c-b5e7-bc5368f8cf9f&acdnat=1546679435_6666d33a3188b5db01ed8543d991fed5
18. Easterlin, R. A. (2001). Income and Happiness: Towards a Unified Theory. The
Economic Journal 111, 465-484. Dostopno prek
http://www.uvm.edu/pdodds/research/papers/others/2001/easterlin2001a.pdf
19. Easterlin, R. A. (2003). Explaining happiness. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America 100: 11176-11183. Dostopno prek https://www.pnas.org/content/100/19/11176
20. Easterlin, R. A., McVey, A. L., Switek, M., Sawangfa, O. in Zweig, S. J. (2010). The happiness—income paradox revisited. Proceedings of the National Academy of
Sciences of the United States of America, 107(52): 22463-22468. Dostopno prek http://www.jstor.org/stable/25770662
21. Eurostat. (b.d.). Dostopno prek https://ec.europa.eu/eurostat
22. Farris, F. A. (2010). The Gini Index and Measures of Inequality. The American Mathematical Monthly 117(10): 851-864. Dostopno prek https://www.researchgate.net/publication/233688184_The_Gini_Index_and_Measures _of_Inequality
23. Frey, B. S. in Stutzer, A. (2000). Happiness, Economy and Institutions. The Economic
Journal, 110(466): 918-938. Dostopno prek
https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/1468-0297.00570
24. Frey, B. S. in Stutzer, A. (2001). What can Economists Learn from Happiness Research?. Journal of Economic Literature 40. Dostopno prek https://www.researchgate.net/publication/4811612_What_Can_Economists_Learn_Fr om_Happiness_Research
25. Frey, B. S. in Stutzer, A. (2002). Happiness and Economics: How the Economy and Institutions Affect Human Well-Being. Princeton; Oxford: Princeton University Press.
26. Frey, B. S. in Stutzer, A. (2003). Testing Theories of Happiness. Zurich IEER Working Paper 147. Dostopno prek https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=405541 27. Frey, B. S. in Stutzer, A. (2009). Should national happiness be maximized?. Happiness, Economics and Politics, 303-306. Edward Elgar Publishing. Dostopno prek https://www.elgaronline.com/view/9781848440937.00023.xml
28. Graham, C. (2009). Happiness around the world: the paradox of happy peasants and miserable millionaires. Oxford: Oxford University Press.
29. Goldman, A. H. (2017). Happiness in an emotion. The Journal of Ethics 21, 1–16.
Dostopno prek https://link.springer.com/article/10.1007/s10892-016-9240-y
30. Gonza, G. in Burger, A. (2017). Subjective Well-Being During the 2008 Economic crisis: Identification of Mediating and Moderating Factors. J Happiness Stud 18: 1763-1797. Dostopno prek https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10902-016-9797-y 31. Happiness.org. (b. d.). Dostopno prek http://hedonometer.org/about.html
32. Happy Planet Index. (b. d.). Dostopno prek http://happyplanetindex.org/
33. Helliwell, J.F., Layard, R. in Sachs, J. (ur.) (2019). World Happiness Report 2019, New York: Sustainable Development Solutions Network. Dostopno prek https://worldhappiness.report/ed/2019/#read
34. Helliwell, J.F., Layard, R., Sachs, J. in De Neve, J.E. (ur). (2020). World Happiness Report 2020. New York: Sustainable Development Solutions Network. Dostopno prek https://worldhappiness.report/ed/2020/#read
35. Human Development Reports. (b.d.). Dostopno prek http://hdr.undp.org/en/countries 36. Iršič, M., Milfelner, B. in Selinšek, A. (2016). Marketing: Temeljni koncepti in njihova
uporaba v praksi: [znanstvena monografija]. Harlow: Pearson Education.
37. Jančič, Z. in Žabkar, V. (ur.). (2013). Oglaševanje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
38. Kahneman, D. (1999). Objective happiness. Well-being: The foundations of hedonic
psychology, 3, 25. Dostopno prek
http://profron.net/happiness/files/readings/Kahneman_ObjectiveHappiness.pdf
39. Kahneman, D. in Deaton, A. (2010). High income improves evaluation of life but not emotional well-being. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America 107(38), 16489-16493. Dostopno prek https://www-jstor-
org.nukweb.nuk.uni-lj.si/stable/pdf/20779694.pdf?refreqid=excelsior%3Ab044f87de812453a83998483318 48346
40. Kaiser, C. F. in Vendrik M.C.M. (2019). Different Versions of the Easterlin Paradox:
New Evidence for European Countries. V: Rojas M. (ur.) The Economics of Happiness.
Cham: Springer. https://doi.org/10.1007/978-3-030-15835-4_2
41. Kapitanovič. P. (b. d.). Sreča kot nova ekonomska paradigma?. Dostopno prek https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/sreca-kot-nova-ekonomska-paradigma-232018 42. Kenton, W. (2020). Pearson Coefficient. Dostopno prek
https://www.investopedia.com/terms/p/pearsoncoefficient.asp
43. Kim-Prieto, C., Diener, E., Tamir, M., Scollon, C. N. in Diener, M. (2005). Integrating the Diverse Definitions of Happiness: A Time-Sequential Framework of Subjective Well-Being. Journal of Happiness Studies, 6(3), 261-300. Dostopno prek https://ink.library.smu.edu.sg/soss_research/922
44. Konečnik Ruzzier, M. (2011). Temelji trženja: Pristop k trženjskemu načinu razmišljanja v 21. stoletju. Ljubljana: Meritum.
45. Lyubomirsky, S. (b.d.). Subjective Happiness Scale. Dostopno prek http://sonjalyubomirsky.com/subjective-happiness-scale-shs/
46. Lyubomirsky, S. in Lepper, H. (1999). A Measure of Subjective Happiness: Preliminary Reliability and Construct Validation. Social Indicators Research, 46: 137-155.
Dostopno prek https://www.researchgate.net/publication/226888596_A_Measure_of_Subjective_Hap piness_Preliminary_Reliability_and_Construct_Validation
47. Lyubomirsky, S. Sheldon, K. M., in Schkade, D. (2005). Pursuing Happiness: The Architecture of Sustainable Change. Review of General Psychology, 9(2): 111–131.
Dostopno prek
http://sonjalyubomirsky.com/wp-content/themes/sonjalyubomirsky/papers/LSS2005.pdf
48. Mahadea, D. (2012). On the economics of happiness: The influence of income and non-income factors on happiness. South African Journal of Economic and Management
Sciences, 16: 39-51. Dostopno prek
https://www.researchgate.net/publication/260769696_On_the_economics_of_happine ss_The_influence_of_income_and_non-income_factors_on_happiness
49. Michel, C., Sovinsky, M., Proto, E. in Oswald A. J. (2019). Adverstising as a Major Source of Human Dissatisfaction: Cross-National Evidence on One Million Europeans.
V Rojas, M. (ur) The Economics of Happiness. Cham: Springer. Dostopno prek
52. Onkvisit, S. in Shaw, J. J. (1999). Standarized International Advertising: Some Research Issues and Implications. Journal of Advertising Research, 39(6): 19-24. Dostopno prek http://www.sba.muohio.edu/oakenfg/homepage/Fall%202004/Reading/Standardizing
%20International%20Advertising.pdf
53. Richards J. I. in Curran, C. M. (2002). Oracles on “Advertising”: Searching for a
Definition. Journal of Advertising, 31(2): 63-77.
https://doi.org/10.1080/00913367.2002.10673667
54. Redek, T., Ograjenšek, I., Kostevc, Č. in Frajman Ivković, A. (2011). Empirična analiza
dejavnikov sreče v Sloveniji. Dostopno prek
http://www.stat.si/StatisticniDnevi/Docs/Radenci2011/Redek%20et%20al-Dejavniki_srece-ppt.pdf
55. Rousseau, J.B.G. (2009). Happiness and income inequality (doktorska disertacija).
Dostopno prek https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/64721?show=full 56. Seligman, M. E. (2003). Authentic happiness: Using the new positive psychology to
realize your potential for lasting fulfillment. London: Nicholas Brealey Publishing.
57. Shahar, T. B. (2016). It’s More Important to Be Happy Than to Be Rich. O’Reilly.
Dostopno prek https://www.oreilly.com/library/view/your-money-the/9780596809430/ch01.html
58. Slabe Erker, R. in Lavrač, V. (2009). Mesto sreče v ekonomiji in strategiji trajnostnega
razvoja. IB Revija, 43(3/4), 5-17. Dostopno pre
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DTTJ7EQH/355bac15-278e-4d0b-aa89-20622dbada85/PDF
59. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. izdaja). (2014). Inštitut za slovenski jezik Frana
Ramovša ZRC SAZU. Dostopno prek
https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=133&View=1&Query=%2A
60. Studen, A. (ur). (2016). Od prvih oglasov do interneta: k zgodovini oglaševanja na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.
61. SURS. (b.d.). Dostopno prek https://www.stat.si/statweb
62. The World Bank. (b.d.). Dostopno prek https://data.worldbank.org/
63. Tungate, M. (2008). Oglasni svet. Ljubljana: Medijski partner.
64. Ule, M. (1993). Psihologija sreče. Psihološka obzorja 2(1): 97-103. Dostopno prek https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZM4DTEB8
65. Ura, K., Alkier, S., Zangmo, T. in Wangdi, K. (2012). An Extensive Analysis of GNH Index. Centre for Bhutan Studies: Thimphu, Bhutan. Dostopno prek https://www.gov.uk/dfid-research-outputs/an-extensive-analysis-of-gnh-index
66. Uradni list Evropske unije, Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o temi Preko meja BDP – ukrepi za trajnostni razvoj UL C 100, v veljavi od 30. 4. 2009, str.
53–59. Dostopno prek
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.C_.2009.100.01.0053.01.SLV&toc=OJ:C:2009:100:
TOC
67. Uradni list Evropske unije. (2009). Dostopno prek: https://eur-lex.europa.eu/oj/direct-access.html?locale=sl
68. Van Hoorn, A. in Sent, E. M. (2018). Consumer Capital as the Source of Happiness:
The Missing Economic Theory Underlying the Income-Happiness Paradox. Journal of
Economic Issues, 50(4): 984-1002. Dostopno prek
http://eds.b.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni- lj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?vid=1&sid=e40341e1-dcf1-42a3-9ed7-8720195c8d33%40pdc-v-sessmgr06
69. Veenhoven, R. (1991). Questions on Happiness. Pergamon Press: 7-26. Dostopno prek http://hdl.handle.net/1765/16149
70. Veenhoven, R. (b.d.). World Database of Happiness. Dostopno prek https://worlddatabaseofhappiness.eur.nl/
71. Vikash, V. (2019). Human Development Index and Gross National Happiness Indices:
A Conceptual Study. Advances in Management 12(1): 62-63. Dostopno prek https://worldresearchersassociations.com/mngmntspecialissue/10.pdf
72. WARC. (b.d.). Dostopno prek https://www-warc-com.nukweb.nuk.uni-lj.si/
73. World Database of Happiness. (b.d). Dostopno prek https://worlddatabaseofhappiness.eur.nl/
74. World Happiness Report. (b.d.). Dostopno prek https://worldhappiness.report/
75. Yitzhaki, S. (1983). On an Extension of the Gini Inequality Index. International
Economic Review, 24(3): 617-628. Dostopno prek
https://econpapers.repec.org/article/ieriecrev/v_3a24_3ay_3a1983_3ai_3a3_3ap_3a61 7-28.htm
Priloge
Priloga A: Podatki za bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Češka 15.020 15.310 15.170 15.160 15.480 16.290 16.670 17.490 17.990 18.330
Estonija 11.150 12.010 12.420 12.640 13.060 13.330 13.720 14.480 15.070 15.760
Ciper 23.400 22.900 21.780 20.400 20.250 21.020 22.270 23.200 24.120 24.530
Latvija 8.520 9.240 9.750 10.080 10.290 10.790 11.150 11.620 12.180 12.510
Litva 9.050 9.820 10.330 10.810 11.290 11.620 12.070 12.760 13.390 14.010
Madžarska 9.960 10.180 10.090 10.310 10.770 11.210 11.480 12.010 12.680 13.270
Malta 16.440 16.450 16.970 17.650 18.610 19.920 20.270 21.310 21.640 21.960
Poljska 9.400 9.850 9.980 10.100 10.440 10.890 11.240 11.790 12.420 13.020
Slovenija 17.750 17.870 17.360 17.160 17.620 17.990 18.550 19.430 20.220 20.700
Slovaška 12.560 12.990 13.220 13.290 13.630 14.270 14.550 14.980 15.520 15.860
Vir: Eurostat (b.d.)
Priloga B: Skupni izdatki držav - % od BDP
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Češka 43,2 44,7 42,7 42,6 41,9 39,8 39 40,6 41,3
Estonija 37,1 39,0 38,2 37,5 39,2 39,1 39,2 39,2 38,9
Ciper 42,2 42,2 43,0 49,4 40,6 37,5 36,8 43 40,1
Latvija 40,9 38,6 38,2 38,9 38,7 37,4 38,7 39,4 38,4
Litva 42,5 36,1 35,5 34,7 35,1 34,2 33,2 33,8 34,6
Madžarska 49,1 49,2 50,2 50,1 50,4 46,8 46,5 45,9 45,6
Malta 40,8 41,7 40,5 40,0 38,3 36 35 36,6 37,2
Poljska 44,1 43,1 43,0 42,6 41,7 41,1 41,3 41,5 41,8
Slovenija 50,9 49,4 60,3 50,8 48,7 46,2 44,1 43,5 43,3
Slovaška 41,6 41,1 42,5 43,3 45,8 42,7 41,4 41,7 42,7
Vir: Eurostat (b.d.)
Priloga C: Podatki za zadovoljstvo z življenjem
2013 2018
Češka 6,9 7,4
Estonija 6,5 7
Ciper 6,2 7,1
Latvija 6,5 6,7
Litva 6,7 6,4
Madžarska 6,1 6,5
Malta 7,1 7,5
Poljska 7,3 7,8
Slovenija 7 7,3
Slovaška 7 7,1
Vir: Eurostat (b.d.)
Priloga Č: Svetovno poročilo o sreči
2010-2012 2012-2014 2013-2015 2014-2016 2015-2017 2016-2018 2017-2019 2018-2020
Češka 6290 6505 6596 6609 6711 6852 6911 6965
Estonija 5426 5429 5517 5611 5739 5893 6022 6189
Ciper 6466 5689 5546 5621 5762 6046 6159 6223
Latvija 5046 5098 5560 5850 5933 5940 5950 6023
Litva 5426 5833 5813 5902 5952 6149 6215 6255
Madžarska 4775 4800 5145 5324 5620 5758 6000 5992
Malta 5964 6302 6488 6527 6627 6726 6773 6602
Poljska 5822 5791 5835 5973 6123 6182 6186 6166
Slovenija 6060 5848 5768 5758 5948 6118 6363 6461
Slovaška 5969 5995 6078 6098 6173 6198 6281 6331
Vir: World Happiness Report (b.d.)
Priloga D: Podatki za povprečno srečo
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Češka 6,3 6,3 6,3 6,3 6,3 6,2 6,1 5,9 6,1 6,3 6,3 6,5 6,5 6,5 6,6
Estonija 5,7 5,8 6 6 5,8 5,9 5,7 5,8 5,9 6,1 6,2 6,3 6,2 6,5 6,5
Poljska 5,6 5,9 5,8 6 5,9 5,7 5,9 5,8 5,8 6 6,2 6,2 6,1 6,2
Slovaška 5,5 5,7 5,9 5,9 6 6,1 5,9 5,8 5,7 5,8 5,9 6,1 6,1 6 6,3
Slovenija 6,8 6,8 6,8 6,8 6,6 6,6 6,5 6,6 6,2 6,5 6,6 7 7,1 7 7
Vir: World Database of Happiness (b.d.)
Priloga E: Podatki za izdatke oglaševanja na prebivalca
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Češka
58 66,2 75 86,5 76,6 81 90,1 91,4 89 85,1 90 110,1 127,7 146 172,3 Estonija
29,6 35 47,1 46 29,1 50 54,4 55 58 61 64 65 70 71 73
Poljska
38,4 43,2 53 59 43 53 52,2 49,5 55,2 57 62,6 63 66 71 74 Slovaška
74,2 89,3 108 150,6 104,1 87,3 91 100,5 108 113,1 118,2 138,1 161,2 194 213 Slovenija
84,1 91 106,5 95,4 93,2 104,3 110 93,2 101,4 103,4 113 134,5 145,3 146,3 149,3
Vir: WARC (b.d.)