Trajanje fototerapije dan
Min 1
Maks 18
Povprečna vrednost 2,5 Standardni odklon 2,4
Tabela 18:Trajanje fototerapije
3.4.1.5. Prisotnost težav s hranjenjem ob odpustu iz porodnišnice
Skoraj polovica staršev (47 %) je navedla, da so bile takoj po rojstvu težave s hranjenjem sicer prisotne, a je hranjenja do odpusta iz porodnišnice steklo brez težav (tabela 19). 23 % staršev je navedlo, da so težave bile prisotne, hranjenje pa je steklo brez težav v roku meseca dni po odpustu. Pri 27 % otrok težav s hranjenjem ni bilo.
Nazogastrično sondo za hranjenje so potrebovali trije otroci. Eden izmed teh otrok je sondo za hranjenje potreboval 4 mesece, dva starša pa trajanja uporabe nazogastrične sonde nista navedla. Gastrostomo je ob odpustu iz porodnišnice potreboval le en otrok, in sicer je le to uporabljal 2 tedna.
Težave s hranjenjem ob odpustu iz porodnišnice f f % takoj po rojstvu prisotne, hranjenje je do odhoda iz
porodnišnice steklo brez težav 64 47,1 %
61,0 % 39,0 %
da ne
takoj po rojstvu prisotne, hranjenje je steklo brez težav
šele v roku meseca dni po odpustu iz porodnišnice 31 22,8 % takoj po rojstvu prisotne, ob odpustu iz porodnišnice je
potreboval nazogastrično sondo za hranjenje 3 2,2 % takoj po rojstvu prisotne, ob odpustu iz porodnišnice je
potreboval gastrostomo za hranjenje 1 0,7 %
jih ni bilo 37 27,2 %
SKUPAJ 136 100 % Tabela 19: Prikaz pojavnosti težav s hranjenjem ob odpustu iz porodnišnice
3.4.1.6. Način hranjenja otroka
Rezultati kažejo, da je bilo največ nedonošenih otrok (39 %) hranjenih po steklenički z materinim mlekom, sledita pa hranjenje po steklenički z materinim mlekom in mlečnimi pripravki (21 %) ter hranjenje po steklenički z mlečnimi pripravki (19 %). Izključno dojenih je bilo le 12 % otrok (tabela 20).
Ericson in sod. (2016) ugotavljajo, da se je na Švedskem delež nedonošenih otrok, ki so izključno dojeni, med leti 2004 in 2013 bistveno zmanjšal. Tako je izključno dojenih 16 % ekstremno nedonošenih otrok, 34 % zelo nedonošenih in 49 % zmerno nedonošenih otrok. Poleg gestacijske starosti se delež nedonošenih otrok, hranjenih izključno z dojenjem, razlikuje tudi glede na morebitne dodatne zaplete. Tako je v primerih prisotnosti diabetesa, preeklampsije, carskega reza, večplodne nosečnosti, majhne porodne teže in višine, bronhopulmonarne displazije, retinopatije nedonošenčka ali nekrotizirajočega enterokolitisa delež otrok, ki so izključno dojeni, manjši kot pri nedonošenih otrocih brez dodatnih spremljajočih težav. De Freitas in sod. (2016) pa v svoji študiji ugotavljajo, da je izključno dojenih 35,9 % nedonošenih otrok, 39,8 % jih poleg dojenja prejema še prehranske dodatke, 24,3 % pa so hranjeni zgolj z mlečnimi pripravki. V skupini nedonošenih otrok z gestacijsko starostjo manj kot 32 tednov so deleži nekoliko drugačni. V tem primeru je dojenih 10,8 % otrok, 26,8 % jih prejema še prehranske dodatke, 68 % pa je hranjenih le z mlečnimi pripravki.
Način hranjenja f f %
dojenje 16 11,8 %
hranjenje po steklenički z materinim mlekom 53 39,0 % hranjenje po steklenički z mlečnimi pripravki 26 19,1 % dojenje in hranjenje po steklenički z materinim mlekom 6 4,4 % dojenje in hranjenje po steklenički z mlečnimi pripravki 4 2,9 %
hranjenje po steklenički z materinim mlekom in mlečnimi
pripravki 29 21,3 %
dojenje, hranjenje po steklenički z materinim mlekom in
z mlečnimi pripravki 2 1,5 %
SKUPAJ 136 100 % Tabela 20: Prikaz uporabljenih načinov hranjenja
Povprečno trajanje dojenja je pri nedonošenčkih iz naše študije znašalo 10,6 mesecev.
Povprečna starost, do katere so bili otroci dojeni, je znašala 13,6 mesecev. V študiji, ki so jo opravili de Freitas in sod. (2016), je povprečno trajanje dojenja nedonošenih otrok znašalo 5 mesecev.
Trajanje dojenja mesec
Min 1,5
Maks 36
Povprečna vrednost 10,6 Standardni odklon 7,9
Tabela 21: Trajanje dojenja
Starost, do katere so bili
otroci dojeni mesec
Min 1,5
Maks 36
Povprečna vrednost 13,6 Standardni odklon 8,6 Tabela 22: Starost, do katere so bili otroci dojeni
3.4.1.7. Težave pri dojenju oz. hranjenju po steklenički
Pri dojenju oz. hranjenju po steklenički je imelo težave 90 otrok. Med najpogostejše težave, ki so jih imeli nedonošeni otroci iz raziskave, sodijo hitra utrujenost (25 %), težave pri začenjanju sesanja (20 %) in pomanjkanje moči za sesanje mleka iz bradavice/stekleničke (19 %). 20 % zajetih otrok ni imelo težav pri dojenju oz. hranjenju po steklenički (tabela 23). 37 % otrok je imelo pri dojenju oz. hranjenju več kot eno težavo.
Matere nedonošenih otrok v študiji, ki so jo izvedli Dosani in sod. (2017), omenjajo, da je imelo med dojenjem 41 % otrok težave pri tesnjenju ust okrog bradavice, 49 % pa se jih je hitro utrudilo in so postali zaspani.
Težave pri dojenju oz. hranjenju po steklenički f f % otrok je imel težave pri začenjanju sesanja
otrok je imel težave pri tesnjenju bradavice/cuclja z usti 9 4,0 % otrok ni imel dovolj moči za sesanje mleka iz
bradavice/stekleničke 42 18,5 %
jezik mu je med dojenjem spolzel z bradavice (pri tem se
je slišal zvok podoben »kliku«) 3 1,3 %
med dojenjem ni zmogel vzdrževati ritmičnega vzorca
sesanja brez daljših prekinitev 16 7,0 %
hitro se je utrudil pri sesanju 56 24,7 %
imel je težave pri nadzoru drže telesa, glave in vratu 9 4,0 %
težav ni bilo 46 20,3 %
SKUPAJ 227 100 % Tabela 23: Pojavnost težav pri dojenju oz. hranjenju po steklenički
3.4.1.8. Znaki motenj hranjenja in požiranja
V času raziskave se je vsaj ena izmed težav hranjenja in požiranja pojavljala pri 35 otrocih. Pri 50 otrocih so se težave v preteklosti pojavljale, zdaj pa niso več prisotne.
Starši 51 otrok navajajo, da se omenjeni znaki motenj hranjenja in požiranja pri njihovih otrocih nikoli niso pojavljali. Med najpogostejše znake motenj hranjenja in požiranja, ki se še vedno pojavljajo pri otrocih, vključenih v raziskavo, sodijo požiranje zraka (10
%), zavračanje hranjenja (9 %) in zaspanost med hranjenjem (8 %). Največkrat prisotni znaki motenj, ki so se pri otrocih pojavljali včasih in se zdaj več ne pojavljajo, pa so kašelj, dušenje (20 %), bruhanje (18 %) in zaspanost med hranjenjem (17 %) (tabela 24).
Znaki motenj hranjenja in požiranja
da zdaj ne več ne SKUPAJ
f f % f f % f f % f f %
kašelj, dušenje 6 4,4 % 27 19,9 % 103 75,7 % 136 100 % ostajanje hrane na
jeziku ali ob strani ust
1 0,7 % 11 8,1 % 124 91,2 % 136 100 % požiranje zraka 14 10,3 % 22 16,2 % 100 73,5 % 136 100 % bruhanje 10 7,4 % 24 17,6 % 102 75,0 % 136 100 % glasni zvoki,
grgranje pri dihanju
0 0,0 % 7 5,1 % 129 94,9 % 136 100 %
težko dihanje 3 2,2 % 10 7,4 % 123 90,4 % 136 100 % zahajanje mleka iz
ust 9 6,6 % 20 14,7 % 107 78,7 % 136 100 %
pretirano gibanje ust med
žvečenjem 0 0,0 % 4 2,9 % 132 97,1 % 136 100 %
večkratno goltanje
grižljaja 2 1,5 % 6 4,4 % 128 94,1 % 136 100 %
jok ob hranjenju 4 2,9 % 15 11,0 % 117 86,0 % 136 100 % razdražljivost ob
hranjenju 6 4,4 % 16 11,8 % 114 83,8 % 136 100 % zaspanost med
hranjenjem 11 8,1 % 23 16,9 % 102 75,0 % 136 100 % zavračanje
hranjenja 12 8,8 % 19 14,0 % 105 77,2 % 136 100 % grgrajoč, hripav ali
zadihan glas 1 0,7 % 7 5,1 % 128 94,1 % 136 100 % Tabela 24: Prikaz prisotnosti znakov motenj hranjenja in požiranja
3.4.1.9. Težave z nadzorom sline
Rezultati naše raziskave kažejo, da je imelo 10 % otrok dlje časa težave z nadzorom sline in pretiranim iztekanjem, pri 1 % otrok pa te težave še vztrajajo (tabela 25). Kmita in sod. (2011, v Pagliaro idr. 2016) navajajo, da ima težave z iztekanjem sline 22,7 % otrok rojenih pred 29. tednom nosečnosti.
Težave z nadzorom sline f f %
slina je otroku dlje časa in v večji količini v mirovanju
iztekala iz ust 13 9,6 %
slina otroku še vedno tudi v mirovanju izteka iz ust 2 1,5 %
ni težav z nadzorom sline 121 89,0 %
SKUPAJ 136 100 % Tabela 25: Pojavnost težav z nadzorom sline
3.4.1.10. Trajanje hranjenja
Na podlagi odgovorov staršev ugotavljamo, da je pri 32 % otrok hranjenje v prvem letu starosti v povprečju trajalo od 30 do 60 minut, pri 4 % otroka pa več kot eno uro (tabela 26). Hranjenje otroka naj bi sicer trajalo od dvajset do trideset minut (Delaney in Arvedson, 2008).
Povprečno trajanje hranjenja otroka v
prvem letu starosti f f %
manj kot 30 minut 87 64,0 %
od 30 do 60 minut 44 32,4 %
več kot 1 uro 5 3,7 %
SKUPAJ 136 100 % Tabela 26: Povprečno trajanje hranjenja otrok v prvem letu starosti
V zadnjem letu otrokove starosti je le še pri 8 % otrok hranjenje v povprečju trajalo od 30 do 60 minut, medtem ko nihče izmed staršev ni več navajal, da bi hranjenje trajalo več kot eno uro (tabela 27).
Povprečno trajanje hranjenja otroka v
zadnjem letu starosti f f %
manj kot 30 minut 125 91,9 %
od 30 do 60 minut 11 8,1 %
več kot 1 uro 0 0,0 %
SKUPAJ 136 100 % Tabela 27: Povprečno trajanje hranjenja otrok v zadnjem letu starosti 3.4.1.11. Uspešnost hranjenja
28 % staršev je navedlo, da njihov nedonošen otrok ni vedno zaužil zadostne količine hrane (tabela 28).
Zadostna količina zaužite
hrane f f %
da 98 72,1 %
ne 38 27,9 %
SKUPAJ 136 100 %
Tabela 28: Uspešnost hranjenja glede na zadostno količino zaužite hrane 3.4.1.12. Uvajanje goste in čvrste hrane
Podatke o pričetku uvajanja goste, pretlačene hrane smo pridobili za 131 otrok.
Rezultati kažejo, da so starši nedonošenih otrok z uvajanjem goste, pretlačene hrane pričeli med otrokovo starostjo tri do deset mesecev, s povprečjem šest mesecev (tabela 29). Glede na aktualne smernice je uvajanje dopolnilne, mešane, čvrste hrane potrebno pričeti po 17. tednu in pred 26. tednom starosti, torej približno med četrtim in šestim mesecem (Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke, 2010). Pri tem moramo opozoriti, da so starši navajali kronološke starosti otrok ob pričetku uvajanja goste hrane, zato je nekoliko višja starost ob pričetku uvajanja goste hrane razumljiva.
Zaradi prezgodnjega rojstva pri nedonošenčkih namreč poznamo tudi korigirano
starost, ki predstavlja starost otroka, če bi se ta rodil ob roku, in se uporablja vsaj do otrokovega drugega leta starosti.
Pričetek uvajanja goste,
pretlačene hrane mesec
Min 3
Maks 10
Povprečna vrednost 6 Standardni odklon 1,5
Tabela 29: Starost ob pričetku uvajanja goste, pretlačene hrane
Starost ob pričetku uvajanja čvrste hrane smo pridobili za 122 otrok. Podatki kažejo, da so starši z uvajanjem pričeli med šestim in oseminštiridesetim mesecem otrokove starosti, s povprečjem enajst mesecev (tabela 30). Postopen prehod na družinsko prehrano, vključno s čvrsto hrano, ki jo je potrebno gristi, je po smernicah priporočljivo uvajati od desetega mesecea starosti naprej (Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke, 2010).
Pričetek uvajanja čvrste hrane, ki jo je potrebno
gristi
mesec
Min 6
Maks 48
Povprečna vrednost 11 Standardni odklon 5
Tabela 30: Starost ob pričetku uvajanja čvrste hrane 3.4.1.13. Občutljivost na področju ust
Med nedonošenimi otroci, ki so bili zajeti v našo študijo, jih ima 14 % težave s pretirano občutljivostjo na področju ust, 1 % pa s premajhno občutljivostjo (tabela 31). Rezultati, ki so jih v svoji raziskavi dobili Wickremasinghe in sod. (2013), navajajo, da je atipične rezultate na področju oralno senzoričnega procesiranja doseglo 9 % nedonošenih otrok. Samara in sod. (2009) pa so v svoji študiji ugotovili, da je pretirana občutljivost na področju ust prisotna pri 23,5 % ekstremno nedonošenih otrok. Težave so bile pogostejše pri dečkih, saj so bile prisotne pri 29,1 % vseh dečkov, medtem ko je bil delež deklic s pretirano občutljivostjo 16,1 %.
Občutljivost na področju ust f f %
otrok je zelo občutljiv na dotike v ustih (npr. občutljiv je
med umivanjem zob) 19 14,0 %
otrok je premalo občutljiv na dotike v ustih (npr. ne prepozna strukture hrane v ustih, nima žrelnega
občutljivost je normalna 116 85,3 % SKUPAJ 136 100 % Tabela 31: Občutljivost na področju ust
3.4.1.14. Stres ob hranjenju
Med sodelujočimi je 7 % staršev navedlo, da hranjenje svojega otroka še vedno doživljajo kot stres, 31 % pa je takih, ki so hranjenje včasih doživljali kot stres, a ga zdaj več ne (tabela 32). Howe in sod. (2014) ugotavljajo, da je 13,1 % staršev nedonošenčkov pod velikim splošnim stresom. Hkrati 11,5 % staršev navaja, da je raven stresa, ki ga občutijo zaradi občutka nekompetentnosti za skrb svojega nedonošenega otroka, nadpovprečno visoka. Gray in sod. (2012) ugotavljajo, da je nadpovprečna raven stresa prisotna pri 17 % mater nedonošenih otrok.
Doživljanje hranjenja kot stres f f %
da 10 7,4 %
včasih ja, zdaj več ne 42 30,9 %
ne 84 61,8 %
SKUPAJ 136 100 % Tabela 32: Doživljanje stresa ob hranjenju
3.4.1.15. Pomoč pri hranjenju
Starši nedonošenih otrok navajajo, da so prva navodila in nasvete glede hranjenja njihovega otroka najpogosteje dobili od pediatra v porodnišnici (28 %) in medicinske sestre ali fizioterapevtke v porodnišnici (28 %). Le 7 % staršev je navodila in nasvete dobilo tudi od logopeda in fizioterapevta (tabela 33). Med drugimi možnostmi so starši navedli še: lastne izkušnje (4), sorodniki in prijatelji (3), nihče (2), internet (1), delovni terapevt (1), foniater (1) in gastroenterolog (1).
Prva navodila in nasveti glede hranjenja otroka f f %
pediater v porodnišnici 82 28,1 %
medicinska sestra ali fizioterapevtka v porodnišnici 82 28,1 % osebni pediater, medicinska sestra v zdravstvenem
domu 46 15,8 %
patronažna medicinska sestra, ki me je obiskala na
domu 48 16,4 %
logoped, fizioterapevt 21 7,2 %
drugo 13 4,5 %
SKUPAJ 292 100 % Tabela 33: Prva navodila in nasveti glede hranjenja otroka
3.4.1.16. Razvoj govora
Pri večini otrok se prva smiselna beseda pojavi okrog dvanajstega meseca. V obdobju od 3. do 9. meseca se otrok veliko igra z govornimi organi, po šestem mesecu glasove tudi oponaša, zato se že pojavljajo tudi enostavni zlogi, npr. mama, baba. Po devetem mesecu se v otrokovem žlobudranju pojavlja še več glasov in zlogov, ki jih lahko starši zmotno interpretirajo kot pojav prve besede. Omenjenih zlogov mama, baba, dada v tem obdobju še ne moremo opredeliti kot prve besede, saj sami po sebi še nimajo pomena, nastanejo zgolj kot posledica otrokovega igranja z govornimi organi (Grilc, 2014). Z omenjeno težavo pri določanju pojava prve besede smo se srečali tudi pri vrednotenju naše raziskave. Kar nekaj staršev je namreč navedlo, da se je pri njihovem otroku prva beseda pojavila že v obdobju med 6. in 9. mesecem starosti. Glede na teoretična znanja in do sedaj opravljene raziskave predvidevamo, da v omenjenih primerih še ni šlo za pojav prave prve besede s pomenom, ampak zgolj za naključno žlobudranje zlogov. Na vprašanje o otrokovi starosti ob pojavu prve besede je odgovorilo 123 od 136 staršev. Če upoštevamo vse odgovore, ki smo jih prejeli, lahko zaključimo, da se prva beseda v povprečju pojavi pri trinajstem mesecu starosti (tabela 34). Najnižja starost pri kateri se je po mnenju staršev pojavila prva beseda, je tako 6 mesecev, najvišja starost pa 36 mesecev. Tudi tokrat pa moramo opozoriti na to, da so starši navajali kronološko starost otrok ob pojavu prve besede in ne korigirane starosti, zato je višja povprečna starost ob pojavu prve besede razumljiva.
Pojav prve besede mesec
Min 6
Maks 36
Povprečna vrednost 13 Standardni odklon 5
Tabela 34: Pojav prve besede
V kolikor izločimo odgovore staršev, ki so navedli, da se je prva beseda pojavila med 6. in 9. mesecem starosti, nam za vrednotenje ostane še 92 odgovorov. Če upoštevamo samo tiste, ki so bili ob pojavu prve besede stari vsaj 10 mesecev, ugotovimo, da v tem primeru povprečna starost ob pojavu prve besede znaša 15 mesecev, kar je dva meseca več kot prej, ko smo upoštevali vse dogovore staršev.
Pojav prve besede mesec
Min 10
Maks 36
Povprečna vrednost 15 Standardni odklon 4
Tabela 35: Pojav prve besede ob neupoštevanju vprašalnikov z napačno ocenjeno starostjo
O govorno-jezikovnih težavah je poročalo 43 staršev otrok (graf 7). Od tega se pri petindvajsetih otrocih pojavljata vsaj dve obliki govorno-jezikovnih težav, kar predstavlja 18 % celotne zajete populacije. Če gledamo samo vzorec otrok s prisotnimi jezikovnimi težavami, pa je delež otrok z vsaj dvema vrstama govorno-jezikovnih težav 57 %. V tabeli 36 lahko opazimo, da med najpogostejše težave sodijo težave z govornim izražanjem (20 %), manjše besedišče (13 %) in uporaba krajših, bolj preprostih povedi kot vrstniki (13 %).