Največ otrok (73 %) se je rodilo v glavični vstavi, ki je za porod po naravni poti najbolj varna. V medenični vstavi se je rodilo 24 % otrok, v prečni pa 3 % (tabela 12). Podatke o porodni vstavi smo pridobili za 129 otrok. Sedem staršev podatka ni vedelo, obenem pa niso podpisali soglasja za vpogled v zdravstveno dokumentacijo otrok. V Sloveniji je med leti 1997 in 2004 delež vseh živorojenih otrok rojenih v medenični vstavi znašal 3,5 %. Incidenca medenične vstave je pri nedonošenih otrocih večja kot pri donošenih.
Med otroki, rojenimi od 29. do 32. tedna gestacijske starosti, je povprečno 14 % otrok rojenih v medenični vstavi, med otroki, rojenimi od 37. do 40. tedna, pa je pojavnost medenične vstave le še 5‒7 % (Najdenov, 2007).
Porodna vstava f f %
glavična 94 72,9 %
medenična 31 24,0 %
prečna 4 3,1 %
SKUPAJ 129 100 % Tabela 12: Razporeditev vzorca glede na porodno vstavo
3.3.2.10. Starost ob odpustu iz porodnišnice
Nedonošeni otroci so bili v povprečju iz porodnišnice odpuščeni pri starosti 56 dni, pri čemer je bil eden izmed otrok odpuščen po enem dnevu, najdlje trajajoča hospitalizacija pa je trajala 199 dni (tabela 13). Podatke o odpustu iz porodnišnice smo pridobili za 134 otrok. Tudi literatura navaja, da nedonošeni otroci v bolnišnični oskrbi ostajajo povprečno 50 dni, pri čemer je dolžina hospitalizacije obratno sorazmerna z
44,1 % 55,9 %
vaginalni porod carski rez
Starost ob odpustu dan
Min 1
Maks 199
Povprečna vrednost 56 Standardni odklon 34
Tabela 13: Struktura vzorca glede na starost ob odpustu iz porodnišnice 3.3.2.11. Teža ob odpustu iz porodnišnice
Teža nedonošenih otrok je ob odpustu znašala od 1430 do 4500 gramov, pri čemer je povprečje znašalo 2204 grama (tabela 14). Podatke o teži ob odpustu smo pridobili za 135 otrok. Podobne podatke o teži, ki jo imajo nedonošeni otroci po koncu hospitalizacije, navaja tudi literatura. V povprečju teža ob odpustu znaša 2270 gramov (Benavente-Fernández idr., 2017).
Teža ob odpustu gram
Min 1430
Maks 4500
Povprečna vrednost 2204 Standardni odklon 478
Tabela 14: Struktura vzorca glede na težo ob odpustu iz porodnišnice 3.3.3. Merski instrumentarij
Za potrebe raziskave je bil na podlagi pregledane literature in predlogov strokovnjakov iz prakse sestavljen namenski vprašalnik z naslovom Motnje hranjenja in požiranja pri nedonošenčkih. Vprašalniku so bili priloženi tudi obrazložitev namena raziskave, prošnja za sodelovanje, prošnja za dovoljenje vpogleda v otrokovo zdravstveno dokumentacijo ter dopis staršem dvojčkov ali trojčkov, ki jih je naprošal, da za vsakega izmed otrok izpolnijo ločen vprašalnik (priloga 1 in 2).
Oblikovan vprašalnik poleg splošnih podatkov o otroku zajema še 21 vprašanj, ki so razdeljena v tri sklope – rizični dejavniki pred in ob rojstvu, hranjenje in požiranje ter razvoj govora. Vprašanja so bila zaprtega, odprtega in kombiniranega tipa.
Prvi del vprašalnika je starše spraševal o splošnih podatkih o otroku: datumu rojstva, spolu, gestacijski starosti ob porodu, obporodni teži in dolžini, obsegu otrokove glave ob porodu, morebitni večplodni nosečnosti, načinu poroda, porodni vstavi, datumu odpusta iz porodnišnice in otrokovi teži ob odpustu.
Prvi sklop vprašanj se je nanašal na podatke o rizičnih dejavnikih pred in ob rojstvu.
Zanimale so nas morebitne komplikacije med nosečnostjo in med porodom, potreba po fototerapiji zaradi zlatenice in morebitne težave, sindromi oz. bolezni otrok.
Drugi sklop vprašanj je zajemal vprašanja o hranjenju in požiranju. Zanimalo nas je, ali so bile ob odpustu iz porodnišnice prisotne težave s hranjenjem, ali je bil otrok hranjen po sondi oz. cevki ter ali je bil otrok dojen. Med navedenimi možnimi težavami pri dojenju oz. hranjenju so starši določili, ali so se pri otroku sploh kdaj pojavljale, ali so se pojavljale včasih oz. ali se pojavljajo še vedno. Prav tako nas je zanimalo, ali ima otrok težave z nadzorom sline, koliko časa je trajalo povprečno hranjenje, ali je otrok zaužil zadostne količine hrane, kdaj so pričeli z uvajanjem goste, pretlačene ter čvrste hrane in kakšna je otrokova občutljivost v predelu ust. Še posebej pomembna pa je bila za nas informacija, ali so starši hranjenje otroka doživljali kot stres oz. ali ga še vedno doživljajo ter kdo jim je pomagal s prvimi navodili in nasveti glede hranjenja otroka, pri čemer so lahko izbirali med že podanimi odgovori in po potrebi dopisali svojega.
Zadnji sklop vprašanj je vseboval vprašanja o razvoju govora in jezika. Zanimalo nas je, kdaj se je pri otroku pojavila prva beseda, ali ima otrok govorno jezikovne težave, težave pri izgovoru glasov in ali je otrok obiskoval logopeda. Starši so izbirali med ponujenimi izbirami, ki so bile zasnovane tako, da zajemajo celoten spekter morebitnih težav na področju govora in jezika, od govornega izražanja, razumevanja do posameznih jezikovnih struktur, kot so pragmatika, gramatika, semantika in fonologija.
3.3.4. Spremenljivke
Vprašanja v uporabljenem vprašalniku so bila predvsem zaprtega tipa, nekatera med njimi pa odprtega oz. kombiniranega tipa in so od izpolnjevalca zahtevala, da je sam dopisal svoj odgovor. Pri nekaterih vprašanjih je bil možen le en odgovor, pri nekaterih pa je bilo možnih odgovorov več. V tem primeru so navodila ob vprašanju izpolnjevalca na to tudi opozorila. Na podlagi oblikovanih vprašanj in odgovorov smo izpeljali naslednje neodvisne in odvisne spremenljivke:
Neodvisne spremenljivke:
− starost;
− spol;
− obporodna teža in dolžina;
− gestacijska starost ob rojstvu;
− večplodna nosečnost;
− način poroda;
− porodna vstava;
− komplikacije med nosečnostjo;
− komplikacije med porodom;
− fototerapija;
− prisotnost težav, sindroma oz. bolezni;
− starost ob odpustu iz porodnišnice;
Odvisne spremenljivke:
− težave s hranjenjem;
− način hranjenja;
− čas trajanja obroka;
− težave z nadzorom sline;
− nezadostna količina zaužite hrane;
− pretirana oz. premajhna občutljivost na področju ust;
− starost ob začetku uživanja goste in čvrste hrane;
− doživljanje stresa ob hranjenju;
− svetovanje glede hranjenja;
− težave na področju govora in jezika
3.3.5. Opis postopka zbiranja podatkov
Vprašalnik smo poslali staršem nedonošenih otrok z obporodno težo do 1500 gramov, ki so se rodili v obdobju od 1.1.2013 do 31.12.2015 v Porodnišnici Ljubljana. Za pošiljanje vprašalnikov smo uporabili naslove prebivališč, ki so bili zavedeni v evidenci ob rojstvu otrok. Natisnjenemu vprašalniku so bili priloženi prošnja za sodelovanje, prošnja za vpogled v otrokovo zdravstveno dokumentacijo, dopis staršem dvojčkov in trojčkov (priloga 1 in 2) ter prazna kuverta z nalepljeno znamko in povratnim naslovom Porodnišnice Ljubljana.
Konec junija in v začetku julija 2018 smo odposlali 427 vprašalnikov. Od tega 47 vprašalnikov ni bilo uspešno dostavljenih na naslov iz evidence in so se vrnili v Porodnišnico Ljubljana. Vprašalnikov, ki so bili ustrezno izpolnjeni in vrnjeni na povratni naslov je bilo 131.
Nekaj staršev, ki vprašalnika niso vrnili, smo kontaktirali po telefonski številki, ki je bila zavedena v evidenci Porodnišnice Ljubljana. Tistim, ki so pristali na sodelovanje v raziskavi, smo poslali povezavo do spletne verzije vprašalnika, ki je bila oblikovana s pomočjo spletne aplikacije 1ka. Ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih starši rešili preko spleta, je bilo 5.
Skupno smo tako prejeli 136 izpolnjenih vprašalnikov (kar je 36 % vseh poslanih vprašalnikov, pri čemer seveda ne upoštevamo vprašalnikov, ki so bili zaradi neuspešne dostave vrnjeni na naslov pošiljatelja).
Natančnih podatkov, koliko vprašalnikov je bilo uspešno dostavljenih staršem in otrokom, ki smo jih iskali, nimamo, saj niso bili poslani s priporočeno pošiljko.
Predvidevamo, da je bilo, poleg 47 vprašalnikov, ki so se vrnili na naslov Porodnišnice, neuspešno dostavljenih še več pošiljk. Ob kontaktiranju staršev po telefonu nam jih je namreč kar nekaj zatrdilo, da v preteklih mesecih niso prejeli nobene pošiljke z žigom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
V primeru, da so starši pristali na uporabo medicinskih podatkov njihovih otrok in svojo privolitev potrdili s podpisom ter dopisanim svojim imenom in imenom otroka, je medicinske podatke iz dokumentacije povzela pooblaščena oseba.
3.3.6. Postopki obdelave podatkov
Rezultate vprašalnika smo primerjali med podskupino otrok s porodno težo do 1000 gramov in podskupino otrok s porodno težo 1001–1500 gramov in sicer glede na rizične dejavnike za motnje požiranja, pojavnost težav s hranjenjem in požiranjem ter govorno-jezikovni razvoj. Obe podskupini smo med seboj primerjali glede na rizične dejavnike pred in po porodu ter glede na motnje hranjenja in požiranja.
Poskušali smo ugotoviti, kateri dejavniki napovedujejo dolgotrajne motnje hranjenja in požiranja ter kasnejše motnje govorno-jezikovnega razvoja.
Pri analizi pridobljenih podatkov smo uporabili programa Excel 2019 in IBM SPSS Statistics 23.0. Uporabljena je bila deskriptivna statistika, ki zajema grafe in tabele za prikaz podatkov s frekvencami (f), strukturnimi odstotki (f %), povprečno vrednostjo (M), standardnim odklonom (SD), minimalno in maksimalno vrednostjo.
V sklepni statistiki smo uporabili:
− Kolmogorov-Smirnov test za preverjanje normalne porazdelitve populacije;
− t-test;
− neparametrični Mann Whitneyev test v primeru nenormalne porazdelitve podatkov;
− 2-test hipoteze neodvisnosti na stopnji tveganja P=0,05;
− Fisherjev natančni test ter
− multivariatno analizo.
Pri številskih spremenljivkah smo s Kolmogorov-Smirnov testom najprej preverili normalno porazdelitev populacije, z Levenovim testom pa homogenost varianc. V primerih normalne porazdelitve spremenljivke smo za nadaljnjo analizo uporabili t-test, pri spremenljivkah z nenormalno porazdelitvijo pa Mann-Whitney test. Pri opisnih spremenljivkah smo za preverjanje razlik med skupinama uporabili 2-test na stopnji tveganja 5 %, to pomeni P=0,05, če je bila v več kot 20 % celic vrednost manjša kot 5, pa smo upoštevali Fisherjev natančni test. Statistično pomembne spremenljivke motenj hranjenja in požiranja smo nato vključili v multivariatni model logistične regresije.
Raziskavo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko z odločbo št.
0120-112/2018/4 z dne 22.3.2018 (priloga 3).
3.4. REZULTATI IN INTERPRETACIJA 3.4.1. Rezultati opisne statistike vprašalnika
3.4.1.1. Zapleti med nosečnostjo
O zapletih med nosečnostjo je poročalo 96 staršev, od tega je 25 staršev navedlo več kot eno vrsto zapleta. Med najpogosteje prisotne zaplete sodijo nezadostnost materničnega vratu (30), preeklampsija (28), okužba z bakterijami (14) in sladkorna bolezen (13). Pojavnost posameznih vrst zapletov med nosečnostjo je prikazana v tabeli 15.