Vzorec

Vzorec raziskave je namenski. V raziskavi so sodelovali starši 136 nedonošenčkov s porodno težo do vključno 1500 g, ki so bili rojeni v Porodnišnici Ljubljana v letih 2013–

2015. Na podlagi podatkov iz evidenc Porodnišnice Ljubljana smo oblikovali seznam 427-ih otrok, ki so ustrezali obema kriterijema (letnik rojstva in porodna teža) ter

smo 136 vrnjenih vprašalnikov, od tega je 126 oseb vprašalnik izpolnilo v celoti, 10 oseb pa delno, pri čemer so manjkali predvsem demografski podatki. Kjer so bili manjkajoči podatki povezani z dobljenimi rezultati, smo upoštevali le 126 vprašalnikov, kjer manjkajoči podatki niso vplivali na rezultate, pa so bili zajeti vsi prejeti vprašalniki.

3.3.2.1. Spol

Vzorec predstavlja 136 nedonošenih otrok, od tega 74 deklic in 62 dečkov (graf 1).

Graf 1: Razporeditev vzorca glede na spol

3.3.2.2. Starost v času raziskave

V raziskavo smo zajeli nedonošene otroke rojene med leti 2013 in 2015. V času izpolnjevanja vprašalnika so bili vključeni otroci stari od 30 do 69 mesecev. Povprečna starost sodelujočih je znašala 48 mesecev, standardni odklon pa 11 mesecev. Starosti smo razdelili v štiri skupine: 24–35, 36–47, 48–59 in 60–72 mesecev. Kot je razvidno v tabeli 6, je največ otrok, vključenih v raziskavo, sodilo v starostni skupini 36–47 mesecev in 48-59 mesecev.

Starost v mesecih f f %

24‒35 20 14,7 %

36‒47 49 36,0 %

48‒59 40 29,4 %

60‒72 27 19,9 %

SKUPAJ 136 100 % Tabela 6: Razporeditev vzorca glede na starost

54,4 % 45,6 %

ženski moški

3.3.2.3. Gestacijska starost

Nedonošeni otroci vključeni v raziskavo so bili rojeni med 22. in 34. tednom nosečnosti (tabela 7). Povprečna gestacijska starost ob rojstvu je znašala 28 tednov.

Gestacijska starost teden

Min 22

Maks 34

Povprečna vrednost 28 Standardni odklon 3

Tabela 7: Struktura vzorca glede na gestacijsko starost

3.3.2.4. Porodna teža

Porodne teže sodelujočih otrok so znašale med 370 in 1500 gramov. Povprečna teža sodelujočih je znašala 1058 gramov, standardni odklon pa 275 gramov. Glede na težo smo otroke razdelili v dve skupini, 58 otrok s porodno težo do vključno 1000 gramov in 78 otrok s porodno težo nad 1000 gramov.

Teža f f %

do vključno 1000 g 58 42,6 %

nad 1000 g 78 57,4 %

SKUPAJ 136 100 % Tabela 8: Razporeditev vzorca glede na porodno težo 3.3.2.5. Dolžina ob porodu

Ob rojstvu je dolžina nedonošenih otrok, vključenih v raziskavo, znašala od 24 do 53 cm (tabela 9). Za primerjavo, večina donošenih novorojenčkov meri med 46 in 60 cm, s povprečjem okrog 50 cm (Bregant, 2016).

Dolžina cm

Min 24

Maks 53

Povprečna vrednost 36 Standardni odklon 4

Tabela 9: Struktura vzorca glede na dolžino ob porodu 3.3.2.6. Obseg glave ob porodu

Obseg glave nedonošenih otrok iz raziskave znaša med 15 in 33 cm, (tabela 10).

Podatke o obsegu glave smo pridobili za 130 otrok, starši šestih otrok podatka namreč

zdravstveno dokumentacijo. Obseg glave donošenih otrok po navadi znaša 34‒36 cm (Bregant, 2016).

Obseg glave cm

Min 15

Maks 33

Povprečna vrednost 26 Standardni odklon 3

Tabela 10: Struktura vzorca glede na obseg glave ob rojstvu

3.3.2.7. Večplodna nosečnost

Več kot polovica otrok (71 %) je bila enojčkov, 25 % jih je bilo dvojčkov, trojčkov pa je bilo 5, kar predstavlja slabe 4 % zajete populacije (tabela 11). Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v letu 2016 96,22 % živorojenih otrok enojčkov, 3,75 % dvojčkov in 0,03 % trojčkov (Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2016, 2018). V zajetem vzorcu nedonošenih otrok je tako delež dvojčkov in trojčkov precej višji, kar glede na podatek iz strokovne literature, ki pravi, da je tveganje za prezgodnji porod v primeru večplodne nosečnosti več kot 50 %, ni nenavadno (Rastegari in Frey, 2013).

Večplodna nosečnost f f %

enojčki 97 71,3 %

dvojčki 34 25,0 %

trojčki 5 3,7 %

SKUPAJ 136 100 % Tabela 11: Rrazporeditev vzorca glede na večplodno nosečnost 3.3.2.8. Način poroda

Šestdeset otrok je bilo rojenih po naravni poti, medtem ko se je pri šestinsedemdesetih otrocih porod zaključil s carskim rezom (graf 2). Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje (2018) se v Sloveniji v zadnjih letih v povprečju vsak peti otrok rodi s carskim rezom. Zaključitev poroda s carskim rezom je pogosta v primeru večplodne nosečnosti, prisotnih komplikacij, npr. predležeča posteljica ali prezgodnji odstop posteljice ter nepravilna vstava (Abdulkhalikova, Trojner Bregar, Premru Sršen, 2016).

Vsi omenjeni dejavniki povečajo tudi možnost prezgodnjega poroda.

Graf 2: Razporeditev vzorca glede na način poroda 3.3.2.9. Porodna vstava

Največ otrok (73 %) se je rodilo v glavični vstavi, ki je za porod po naravni poti najbolj varna. V medenični vstavi se je rodilo 24 % otrok, v prečni pa 3 % (tabela 12). Podatke o porodni vstavi smo pridobili za 129 otrok. Sedem staršev podatka ni vedelo, obenem pa niso podpisali soglasja za vpogled v zdravstveno dokumentacijo otrok. V Sloveniji je med leti 1997 in 2004 delež vseh živorojenih otrok rojenih v medenični vstavi znašal 3,5 %. Incidenca medenične vstave je pri nedonošenih otrocih večja kot pri donošenih.

Med otroki, rojenimi od 29. do 32. tedna gestacijske starosti, je povprečno 14 % otrok rojenih v medenični vstavi, med otroki, rojenimi od 37. do 40. tedna, pa je pojavnost medenične vstave le še 5‒7 % (Najdenov, 2007).

Porodna vstava f f %

glavična 94 72,9 %

medenična 31 24,0 %

prečna 4 3,1 %

SKUPAJ 129 100 % Tabela 12: Razporeditev vzorca glede na porodno vstavo

3.3.2.10. Starost ob odpustu iz porodnišnice

Nedonošeni otroci so bili v povprečju iz porodnišnice odpuščeni pri starosti 56 dni, pri čemer je bil eden izmed otrok odpuščen po enem dnevu, najdlje trajajoča hospitalizacija pa je trajala 199 dni (tabela 13). Podatke o odpustu iz porodnišnice smo pridobili za 134 otrok. Tudi literatura navaja, da nedonošeni otroci v bolnišnični oskrbi ostajajo povprečno 50 dni, pri čemer je dolžina hospitalizacije obratno sorazmerna z

44,1 % 55,9 %

vaginalni porod carski rez

Starost ob odpustu dan

Min 1

Maks 199

Povprečna vrednost 56 Standardni odklon 34

Tabela 13: Struktura vzorca glede na starost ob odpustu iz porodnišnice 3.3.2.11. Teža ob odpustu iz porodnišnice

Teža nedonošenih otrok je ob odpustu znašala od 1430 do 4500 gramov, pri čemer je povprečje znašalo 2204 grama (tabela 14). Podatke o teži ob odpustu smo pridobili za 135 otrok. Podobne podatke o teži, ki jo imajo nedonošeni otroci po koncu hospitalizacije, navaja tudi literatura. V povprečju teža ob odpustu znaša 2270 gramov (Benavente-Fernández idr., 2017).

Teža ob odpustu gram

Min 1430

Maks 4500

Povprečna vrednost 2204 Standardni odklon 478

Tabela 14: Struktura vzorca glede na težo ob odpustu iz porodnišnice 3.3.3. Merski instrumentarij

Za potrebe raziskave je bil na podlagi pregledane literature in predlogov strokovnjakov iz prakse sestavljen namenski vprašalnik z naslovom Motnje hranjenja in požiranja pri nedonošenčkih. Vprašalniku so bili priloženi tudi obrazložitev namena raziskave, prošnja za sodelovanje, prošnja za dovoljenje vpogleda v otrokovo zdravstveno dokumentacijo ter dopis staršem dvojčkov ali trojčkov, ki jih je naprošal, da za vsakega izmed otrok izpolnijo ločen vprašalnik (priloga 1 in 2).

Oblikovan vprašalnik poleg splošnih podatkov o otroku zajema še 21 vprašanj, ki so razdeljena v tri sklope – rizični dejavniki pred in ob rojstvu, hranjenje in požiranje ter razvoj govora. Vprašanja so bila zaprtega, odprtega in kombiniranega tipa.

Prvi del vprašalnika je starše spraševal o splošnih podatkih o otroku: datumu rojstva, spolu, gestacijski starosti ob porodu, obporodni teži in dolžini, obsegu otrokove glave ob porodu, morebitni večplodni nosečnosti, načinu poroda, porodni vstavi, datumu odpusta iz porodnišnice in otrokovi teži ob odpustu.

Prvi sklop vprašanj se je nanašal na podatke o rizičnih dejavnikih pred in ob rojstvu.

Zanimale so nas morebitne komplikacije med nosečnostjo in med porodom, potreba po fototerapiji zaradi zlatenice in morebitne težave, sindromi oz. bolezni otrok.

Drugi sklop vprašanj je zajemal vprašanja o hranjenju in požiranju. Zanimalo nas je, ali so bile ob odpustu iz porodnišnice prisotne težave s hranjenjem, ali je bil otrok hranjen po sondi oz. cevki ter ali je bil otrok dojen. Med navedenimi možnimi težavami pri dojenju oz. hranjenju so starši določili, ali so se pri otroku sploh kdaj pojavljale, ali so se pojavljale včasih oz. ali se pojavljajo še vedno. Prav tako nas je zanimalo, ali ima otrok težave z nadzorom sline, koliko časa je trajalo povprečno hranjenje, ali je otrok zaužil zadostne količine hrane, kdaj so pričeli z uvajanjem goste, pretlačene ter čvrste hrane in kakšna je otrokova občutljivost v predelu ust. Še posebej pomembna pa je bila za nas informacija, ali so starši hranjenje otroka doživljali kot stres oz. ali ga še vedno doživljajo ter kdo jim je pomagal s prvimi navodili in nasveti glede hranjenja otroka, pri čemer so lahko izbirali med že podanimi odgovori in po potrebi dopisali svojega.

Zadnji sklop vprašanj je vseboval vprašanja o razvoju govora in jezika. Zanimalo nas je, kdaj se je pri otroku pojavila prva beseda, ali ima otrok govorno jezikovne težave, težave pri izgovoru glasov in ali je otrok obiskoval logopeda. Starši so izbirali med ponujenimi izbirami, ki so bile zasnovane tako, da zajemajo celoten spekter morebitnih težav na področju govora in jezika, od govornega izražanja, razumevanja do posameznih jezikovnih struktur, kot so pragmatika, gramatika, semantika in fonologija.

3.3.4. Spremenljivke

Vprašanja v uporabljenem vprašalniku so bila predvsem zaprtega tipa, nekatera med njimi pa odprtega oz. kombiniranega tipa in so od izpolnjevalca zahtevala, da je sam dopisal svoj odgovor. Pri nekaterih vprašanjih je bil možen le en odgovor, pri nekaterih pa je bilo možnih odgovorov več. V tem primeru so navodila ob vprašanju izpolnjevalca na to tudi opozorila. Na podlagi oblikovanih vprašanj in odgovorov smo izpeljali naslednje neodvisne in odvisne spremenljivke:

Neodvisne spremenljivke:

− starost;

− spol;

− obporodna teža in dolžina;

− gestacijska starost ob rojstvu;

− večplodna nosečnost;

− način poroda;

− porodna vstava;

− komplikacije med nosečnostjo;

− komplikacije med porodom;

− fototerapija;

− prisotnost težav, sindroma oz. bolezni;

− starost ob odpustu iz porodnišnice;

Odvisne spremenljivke:

− težave s hranjenjem;

− način hranjenja;

− čas trajanja obroka;

− težave z nadzorom sline;

− nezadostna količina zaužite hrane;

− pretirana oz. premajhna občutljivost na področju ust;

− starost ob začetku uživanja goste in čvrste hrane;

− doživljanje stresa ob hranjenju;

− svetovanje glede hranjenja;

− težave na področju govora in jezika

3.3.5. Opis postopka zbiranja podatkov

Vprašalnik smo poslali staršem nedonošenih otrok z obporodno težo do 1500 gramov, ki so se rodili v obdobju od 1.1.2013 do 31.12.2015 v Porodnišnici Ljubljana. Za pošiljanje vprašalnikov smo uporabili naslove prebivališč, ki so bili zavedeni v evidenci ob rojstvu otrok. Natisnjenemu vprašalniku so bili priloženi prošnja za sodelovanje, prošnja za vpogled v otrokovo zdravstveno dokumentacijo, dopis staršem dvojčkov in trojčkov (priloga 1 in 2) ter prazna kuverta z nalepljeno znamko in povratnim naslovom Porodnišnice Ljubljana.

Konec junija in v začetku julija 2018 smo odposlali 427 vprašalnikov. Od tega 47 vprašalnikov ni bilo uspešno dostavljenih na naslov iz evidence in so se vrnili v Porodnišnico Ljubljana. Vprašalnikov, ki so bili ustrezno izpolnjeni in vrnjeni na povratni naslov je bilo 131.

Nekaj staršev, ki vprašalnika niso vrnili, smo kontaktirali po telefonski številki, ki je bila zavedena v evidenci Porodnišnice Ljubljana. Tistim, ki so pristali na sodelovanje v raziskavi, smo poslali povezavo do spletne verzije vprašalnika, ki je bila oblikovana s pomočjo spletne aplikacije 1ka. Ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih starši rešili preko spleta, je bilo 5.

Skupno smo tako prejeli 136 izpolnjenih vprašalnikov (kar je 36 % vseh poslanih vprašalnikov, pri čemer seveda ne upoštevamo vprašalnikov, ki so bili zaradi neuspešne dostave vrnjeni na naslov pošiljatelja).

Natančnih podatkov, koliko vprašalnikov je bilo uspešno dostavljenih staršem in otrokom, ki smo jih iskali, nimamo, saj niso bili poslani s priporočeno pošiljko.

Predvidevamo, da je bilo, poleg 47 vprašalnikov, ki so se vrnili na naslov Porodnišnice, neuspešno dostavljenih še več pošiljk. Ob kontaktiranju staršev po telefonu nam jih je namreč kar nekaj zatrdilo, da v preteklih mesecih niso prejeli nobene pošiljke z žigom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

V primeru, da so starši pristali na uporabo medicinskih podatkov njihovih otrok in svojo privolitev potrdili s podpisom ter dopisanim svojim imenom in imenom otroka, je medicinske podatke iz dokumentacije povzela pooblaščena oseba.

3.3.6. Postopki obdelave podatkov

Rezultate vprašalnika smo primerjali med podskupino otrok s porodno težo do 1000 gramov in podskupino otrok s porodno težo 1001–1500 gramov in sicer glede na rizične dejavnike za motnje požiranja, pojavnost težav s hranjenjem in požiranjem ter govorno-jezikovni razvoj. Obe podskupini smo med seboj primerjali glede na rizične dejavnike pred in po porodu ter glede na motnje hranjenja in požiranja.

Poskušali smo ugotoviti, kateri dejavniki napovedujejo dolgotrajne motnje hranjenja in požiranja ter kasnejše motnje govorno-jezikovnega razvoja.

Pri analizi pridobljenih podatkov smo uporabili programa Excel 2019 in IBM SPSS Statistics 23.0. Uporabljena je bila deskriptivna statistika, ki zajema grafe in tabele za prikaz podatkov s frekvencami (f), strukturnimi odstotki (f %), povprečno vrednostjo (M), standardnim odklonom (SD), minimalno in maksimalno vrednostjo.

V sklepni statistiki smo uporabili:

− Kolmogorov-Smirnov test za preverjanje normalne porazdelitve populacije;

− t-test;

− neparametrični Mann Whitneyev test v primeru nenormalne porazdelitve podatkov;

− ²-test hipoteze neodvisnosti na stopnji tveganja P=0,05;

− Fisherjev natančni test ter

− multivariatno analizo.

Pri številskih spremenljivkah smo s Kolmogorov-Smirnov testom najprej preverili normalno porazdelitev populacije, z Levenovim testom pa homogenost varianc. V primerih normalne porazdelitve spremenljivke smo za nadaljnjo analizo uporabili t-test, pri spremenljivkah z nenormalno porazdelitvijo pa Mann-Whitney test. Pri opisnih spremenljivkah smo za preverjanje razlik med skupinama uporabili ²-test na stopnji tveganja 5 %, to pomeni P=0,05, če je bila v več kot 20 % celic vrednost manjša kot 5, pa smo upoštevali Fisherjev natančni test. Statistično pomembne spremenljivke motenj hranjenja in požiranja smo nato vključili v multivariatni model logistične regresije.

Raziskavo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko z odločbo št.

0120-112/2018/4 z dne 22.3.2018 (priloga 3).

3.4. REZULTATI IN INTERPRETACIJA 3.4.1. Rezultati opisne statistike vprašalnika

3.4.1.1. Zapleti med nosečnostjo

O zapletih med nosečnostjo je poročalo 96 staršev, od tega je 25 staršev navedlo več kot eno vrsto zapleta. Med najpogosteje prisotne zaplete sodijo nezadostnost materničnega vratu (30), preeklampsija (28), okužba z bakterijami (14) in sladkorna bolezen (13). Pojavnost posameznih vrst zapletov med nosečnostjo je prikazana v tabeli 15.

Graf 3: Grafični prikaz prisotnosti zapletov med nosečnostjo

Vrste zapletov med nosečnostjo f f % nezadostnost materničnega vratu 30 23,4 %

preeklampsija 28 21,9 %

bakterijska okužba 14 10,9 %

sladkorna bolezen 13 10,2 %

krvavitve 5 3,9 %

predležeča posteljica 5 3,9 %

prezgodnji odstop posteljice 4 3,1 %

odtekanje plodovnice 3 2,3 %

zastoj rasti 3 2,3 %

hipertenzija 2 1,6 %

spontan razpok mehurja 2 1,6 %

vaginalna vnetja 2 1,6 %

bolezni ščitnice 1 0,8 %

70,6 % 29,4 %

da ne

enoroga maternica 1 0,8 %

fetalni distres 1 0,8 %

HELLP sindrom 1 0,8 %

hematom 1 0,8 %

lijakasto odpiranje materničnega vratu 1 0,8 %

miom na maternici 1 0,8 %

monohoriatna nosečnost dvojčkov 1 0,8 %

patološki pretoki 1 0,8 %

omfalokela 1 0,8 %

polip 1 0,8 %

pomanjkanje plodovnice 1 0,8 %

porast vnetnih kazalcev 1 0,8 %

rak 1 0,8 %

sum na spremembo v malih možganih 1 0,8 %

tromboza 1 0,8 %

zgaga 1 0,8 %

SKUPAJ 128 100 % Tabela 15: Pojavnost zapletov med nosečnostjo

Auger in sod. (2011) ugotavljajo, da so se v primeru prezgodnjega poroda pri materah med nosečnostjo pojavljale številne komorbidnosti, npr. hipertenzija (6‒11 %), preeklampsija (24 %), sladkorna bolezen (8‒13 %), vaginalna vnetja (8 %), bakterijska okužba (10 %), bolezni ščitnice (9 %), prezgodnji odstop posteljice (31 %), predležeča posteljica (35 %), nezadostnost materničnega vratu (47 %), strukturne posebnosti (13

%), nepravilnosti ploda (43 %), pomanjkanje plodovnice (21 %) in povečana količina plodovnice (13 %).

Tudi McElrath in sod. (2008) so v svoji študiji pri materah, ki so rodile prezgodaj, ugotovili predvsem prisotnost prezgodnjega razpoka plodovih ovojev (23 %), preeklampsije (18 %), prezgodnjega odstopa posteljice (11 %) in nezadostnost materničnega vratu (5 %).

3.4.1.2. Zapleti med porodom

Zapleti med porodom so bili prisotni pri enaindvajsetih otrocih, pri čemer so starši enega otroka navedli več kot en zaplet. Med najpogostejše zaplete med porodom sodijo krvavitev (8), prezgodnji odstop posteljice (4) in ovita popkovnica (3). Vrste porodnih zapletov in njihova pojavnost so prikazani v tabeli 16.

Graf 4: Grafični prikaz prisotnosti zapletov med porodom

Vrste zapletov med porodom f f %

krvavitev 8 36,4 %

prezgodnji odstop posteljice 4 18,2 %

ovita popkovnica 3 13,6 %

respiratorni distresni sindrom 2 9,1 %

bakterijska okužba 1 4,5 %

obrat otroka 1 4,5 %

pljučni edem 1 4,5 %

prezgodnji popadki 1 4,5 %

urgentni carski rez 1 4,5 %

SKUPAJ 22 100 %

Tabela 16: Pojavnost zapletov med porodom

3.4.1.3. Prisotnost težav, sindromov, bolezni pri otroku

88 otrok, katerih starši so izpolnili vprašalnik, je imelo po rojstvu različne težave, sindrome in bolezni. Starši devetinpetdesetih otrok so navedli prisotnost več kot ene težave, sindroma oz. bolezni. Med najpogosteje prisotne težave sodijo potreba po kisiku (25 %), dihalna stiska (20 %) in potreba po respiratorju (11 %). Pojavnost prisotnih težav, sindromov oz. bolezni je prikazana v tabeli 17.

Horbar in sod. v svoji študiji (2012) ugotavljajo, da se je med leti 2000–2009 pojavnost zapletov pri nedonošenčkih s porodno težo od 501 do 1000 gramov zmanjšala s 46,4

% na 41,4 %. Pri tem je bil odstotek zapletov pri otrocih s porodno težo od 501 do 750 g bistveno višji (leta 2009 je znašal 82,7 %) kot pri otrocih s porodno težo 1251 do

15,4 %

84,6 %

da ne

1500 gramov (18,7 % v letu 2009). Med resnejšimi obolenji in zapleti po rojstvu so se pojavljale bakterijske okužbe (16,7 %), nekrotizirajoči enterokolitis (5,3 %), kronična pljučna bolezen - bronhopulmonalna displazija (26,2 %), težje intraventrikularne krvavitve (6,1 %), periventrikularna levkomalacija (2,7 %) in retinopatija nedonošenčka (6,8 %). Omeniti je treba tudi, da je bil vzorec omenjene študije v primerjavi z vzorcem naše študije izjemno velik (355.806 nedonošenčkov).

Graf 5: Grafični prikaz prisotnosti težav, sindromov in bolezni

Vrste težav, sindromov, bolezni f f %

potreboval je kisik 65 25,1 %

dihalna stiska 53 20,5 %

potreboval je respirator 29 11,2 %

možganska krvavitev 24 9,3 %

bil je oživljan 15 5,8 %

huda bakterijska okužba 12 4,6 %

sepsa 6 2,3 %

anemija 4 1,5 %

bronhopulmonalna displazija 4 1,5 %

retinopatija 4 1,5 %

apneja 3 1,2 %

odprt Botallov vod 3 1,2 %

citomegalovirusna okužba 2 0,8 %

črevesne težave 2 0,8 %

intubacija 2 0,8 %

nekrotizirajoči enterokolitis 2 0,8 %

pljučna krvavitev

64,7 % 35,3 %

da ne

dakriocistitis 1 0,4 %

klasična hemofilija 1 0,4 %

globalni razvojni zaostanek 1 0,4 %

gotsko nebo 1 0,4 %

heilognatopalatoshiza 1 0,4 %

hematemeza novorojenčka 1 0,4 %

hidrocefalus 1 0,4 %

kronične bakterijske pljučnice 1 0,4 %

kronični bronhitis 1 0,4 %

trombocitopenija, osteopatija 1 0,4 %

vdrta lobanja 1 0,4 %

vnetje 1 0,4 %

vročinski krči 1 0,4 %

SKUPAJ 259 100 % Tabela 17: Pojavnost težav, sindromov in bolezni pri nedonošenčkih 3.4.1.4. Fototerapija zaradi zlatenice

Zaradi zlatenice je 83 otrok potrebovalo zdravljenje s fototerapijo (graf 6). Fototerapija je pri otrocih, zajetih v raziskavo, trajala od enega do osemnajst dni, pri čemer so bili v povprečju otroci na fototerapiji dva dneva in pol (tabela 18). Podatke o trajanju fototerapije smo pridobili od staršev osemdesetih otrok, ki so fototerapijo potrebovali.

Starši treh otrok trajanja fototerapije niso navedli, zaradi nesoglašanja pa nismo imeli dostopa do podatkov v zdravstvenih evidencah.

Številne študije pri nedonošenih otrocih kažejo na povečano pojavnost zlatenice v primerjavi z donošenimi, a hkrati navajajo precej različne podatke o pojavnosti zlatenice. Hillman (2007) navaja, da se zlatenica pojavlja pri približno 54 % nedonošenih otrok in pri 38 % donošenih. Kadar je zlatenica prisotna, je vsebnost bilirubina pri nedonošenih otrocih v večini primerov višja kot pri donošenih, zato zdravljenje s fototerapijo potrebuje 25 % nedonošenih otrok, medtem ko ima med

donošenimi otroci potrebo po fototerapiji približno 10 %. Medtem pa Jardine in Woodgate (2014) omenjata, da se zlatenica razvije pri 80 % nedonošenih in 50 % donošenih otrok.

Graf 6: Grafični prikaz potrebe po zdravljenju s fototerapijo

Trajanje fototerapije dan

Min 1

Maks 18

Povprečna vrednost 2,5 Standardni odklon 2,4

Tabela 18:Trajanje fototerapije

3.4.1.5. Prisotnost težav s hranjenjem ob odpustu iz porodnišnice

Skoraj polovica staršev (47 %) je navedla, da so bile takoj po rojstvu težave s hranjenjem sicer prisotne, a je hranjenja do odpusta iz porodnišnice steklo brez težav (tabela 19). 23 % staršev je navedlo, da so težave bile prisotne, hranjenje pa je steklo brez težav v roku meseca dni po odpustu. Pri 27 % otrok težav s hranjenjem ni bilo.

Nazogastrično sondo za hranjenje so potrebovali trije otroci. Eden izmed teh otrok je sondo za hranjenje potreboval 4 mesece, dva starša pa trajanja uporabe nazogastrične sonde nista navedla. Gastrostomo je ob odpustu iz porodnišnice potreboval le en otrok, in sicer je le to uporabljal 2 tedna.

Težave s hranjenjem ob odpustu iz porodnišnice f f % takoj po rojstvu prisotne, hranjenje je do odhoda iz

porodnišnice steklo brez težav 64 47,1 %

61,0 % 39,0 %

da ne

takoj po rojstvu prisotne, hranjenje je steklo brez težav

šele v roku meseca dni po odpustu iz porodnišnice 31 22,8 % takoj po rojstvu prisotne, ob odpustu iz porodnišnice je

potreboval nazogastrično sondo za hranjenje 3 2,2 % takoj po rojstvu prisotne, ob odpustu iz porodnišnice je

potreboval nazogastrično sondo za hranjenje 3 2,2 % takoj po rojstvu prisotne, ob odpustu iz porodnišnice je

In document MOTNJE HRANJENJA IN POŽIRANJA PRI NEDONOŠENČKIH (Strani 60-0)