Interpretacija rezultatov

Kot kaže analiza, mlade ženske svojo možnost izbire oziroma odločitve glede materinstva doživljajo bolj svobodno, prav tako je večja liberalnost družbe poskrbela, da je morebitna odločitev za življenje brez otrok tudi bolje sprejeta. Mlade ženske potrjujejo, da imajo zaradi večje možnosti uporabe kontracepcije sedaj več nadzora nad lastnim telesom, o čemer pišeta tudi Ule in Kuhar (2003), ki navajata, da večina žensk zaradi kontracepcijskih sredstev sedaj verjame, da lahko uravnava svoje reproduktivno življenje in s tem prevzame nadzor nad svojimi odločitvami. Kaže se tudi, da mladi precejšen pomen pripisujejo možnosti zavestnega načrtovanja družine, kar jim tako omogoči še dodaten nadzor in zagotovilo, da so le sami odgovorni za potek življenja.

Ule in Kuhar (2003), ugotavljata, da lahko ženske zaradi večje svobode sedaj kot prioriteto postavijo tudi izobrazbo, kariero in delo. To ugotavljam tudi sama, saj intervjuvanke izobrazbi pripisujejo velik osebni pomen, vse mlade ženske, razen intervjuvanke, ki se je za otroka odločila med študijem, pa izobrazbo postavljajo tudi pred ustvarjanje družine. Intervjuvanka, ki je že mamica, je sicer otroka med študijem načrtovala že v srednji šoli, saj je želela biti mlada mama, tudi pri njej pa se kaže pomembnost lastne izobrazbe, saj se je kljub želji po družini odločila za nadaljevanje izobraževanja, ki ji pomaga k želenemu poklicu. Razvidno je, da je izobrazba pravzaprav postala prioriteta v celotni družbi, zaradi česar se večina mladih, predvsem žensk, odloči za terciarno izobraževanje. O tem priča tudi podatek, da je bilo v letu 2018/2019 v terciarno izobraževanje vključenih kar 43.803 žensk (SURS). Se pa kot posledica terciarnega izobraževanja kaže odlaganje rojstev v poznejša leta, saj bi mlade ženske raje najprej zaključile izobraževanje in šele nato ustvarile lastno družino, kar pomeni, da se meja starosti pri prvem otroku zares bliža tridesetemu letu.

Se pa kot dejavnik odlaganja rojstev potrjuje tudi večja želja po samouresničevanju mladih. Ule in Kuhar (2002) navajata, da je v naši družbi samouresničevanje velikega pomena, saj mladi želijo slediti svojim ciljem, predvsem na poslovnem področju.

Menim, da je sedaj v družbi zares mogoče zaznati spodbujanje mladih k inovativnosti, ustvarjanju lastnih produktov in neformalnemu izobraževanju na različnih področjih, kar jim lahko pomaga pri uspehu v življenju. Prav tako mladi, po mojih izkušnjah, dandanes veliko potujejo in se tako posvečajo spoznavanju drugih kultur, saj želijo

44

razširiti svoja obzorja. Pomembno je pri mladih izpostaviti tudi to, da jih večina želi izživeti svojo mladost, torej predvsem srednješolska in študijska leta, saj menijo, da za takšne stvari kasneje ne bodo imeli časa. Sama menim, da lahko marsikatero stvar počneš kljub otroku tudi kasneje v življenju, je pa res, da si je treba dobro organizirati čas, kar je izpostavila tudi intervjuvanka, ki je mamica in ki mora sedaj svoje obveznosti preudarno načrtovati.

O večjem spodbujanju mladih k udejstvovanju govorijo tudi intervjuvanke, ki izpostavljajo, da je med mladimi več dodatnih izobraževanj, predvsem pa želja po uspešni karieri, ki se pojavlja tudi pri intervjuvanih mladih ženskah, ki poklicno kariero postavljajo visoko na prioritetno lestvico. Iz tega je mogoče razbrati, da se dandanes ženske želijo na poslovnem področju približati uspešnim moškim in dokazati, da tudi one zmorejo, s tem pa je ustvarjanje družine v veliki meri pod vplivom poteka kariere in doseganja zastavljenih ciljev. S kariero oziroma redno zaposlitvijo pa pride tudi do trenj med zaposlitveno sfero in materinstvom, saj delodajalci, kot opažajo ženske, ustvarjanja družine ne jemljejo pozitivno. Kuralt (1998 v Palčič, 2002) piše ravno o tem, da se mnogokrat zgodi, da delodajalci od žensk pričakujejo, da še nekaj časa ne bodo odsotne zaradi nosečnosti, čemur želijo ženske zaradi strahu pred izgubo službe ustreči in zato preložijo materinstvo na kasnejši čas. Pri posameznicah je možno poleg lastne želje po karieri zaznati tudi potrebo po redni službi, saj čutijo odgovornost, da za družino finančno skrbijo in tako preženejo skrbi, da bo finančna situacija kdaj predstavljala težavo. To do neke meri pojasni tudi odločitev mladih žensk za terciarno izobraževanje, saj višja izobrazba pomeni boljši položaj na trgu dela, boljšo zaposlitev in višje dohodke (Sobotko, 2004).

Pri ustvarjanju družine je dandanes velikega pomena predvsem sprememba mišljenja družbe, ki od mladih ne pričakuje več zgodnje poroke in otrok, za kar intervjuvanke menijo, da je bilo včasih pojmovano kot normalno. Razlog je v tem, da mladi v skupno življenje sedaj vstopajo precej kasneje, kot so starejše generacije ( Ule in Kuhar, 2003).

Ugotavljam, da mlade ženske opažajo izboljšanje tudi na področju porazdelitve obveznosti v gospodinjstvu, kar kaže na spreminjanje osebnih in partnerskih odnosov pri mladih. Mladi moški in ženske naj bi iskali nove modele vlog ter uveljavljali nove vzorce partnerskih odnosov, hkrati pa se obojim zdijo produktivne in reproduktivne naloge vedno bolj enako pomembne, kar veča možnosti za harmonične odnose med spoloma. O tem pišeta tudi Ule in Kuhar (2003). Kot zelo pomembna sta se pri

45

intervjuvankah izkazala pravi partner in zdrav, iskren odnos z njim, kar je za mlade ženske najpomembnejše pri odločitvi za lastno družino. Wilkinson (1997, v Ule, 2007) pa potrjuje, da raziskave kažejo povečano stopnjo zaupanja in medsebojnega spoštovanja med partnerji. Menim, da se je začel odnos med partnerji v primerjavi s prejšnjimi generacijami spreminjati predvsem zaradi dejstva, da je danes izbira potencialnih partnerjev velika in mladi si družine večinoma ne ustvarijo s prvim resnim partnerjem, kar pomeni, da lahko raziščejo več različnih odnosov in najdejo partnerja, ki jim najbolj ustreza. Po drugi strani pa lahko ta možnost izbire oteži iskanje pravega partnerja predvsem tistim, ki se aplikacij ne poslužujejo. Sobotko (2004) piše, da je ravno pomanjkanje ustreznega moškega partnerja v zadnjih letih pogosta težava mladih žensk, to pa posledično vpliva tudi na prelaganje ustvarjanja družine na čas, ko bodo imele stabilno zvezo.

Po opravljeni analizi lahko rečem, da so vse intervjuvanke že razmišljale o svoji materinski vlogi, tudi o tem, kdaj približno bi želele ustvariti družino, in o možnosti, da otrok sploh ne bi imele. Menim, da to kaže na zavedanje mladih žensk o še vedno veliki pomembnosti materinske vloge za žensko, saj o svojih možnostih torej racionalno premišljujejo. Se pa mlade ženske ustvarjanja družine lotevajo bolj načrtno in zavestno, saj se zavedajo odgovornosti, ki jo otrok prinese, in vedo, da je njegova vzgoja dandanes precej kompleksnejša kot nekoč. Vzgoja otroka je namreč postala nekakšna znanost, ki se je moramo naučiti, saj obstaja nešteto knjig, strokovnih nasvetov in vodil, ki naj bi predstavljala ''pravilno'' vzgojo (Ule in Kuhar, 2003). Tega se zavedajo tudi intervjuvanke, ki se počutijo preobremenjene z informacijami in nasveti o vzgoji, poplava le-teh pa posledično doseže nasprotni učinek, saj starši več ne vedo, po čem se ravnati, da bo za otroka najbolje.

Mlade družine so, kot kažejo mnenja intervjuvank, ponovno v porastu, saj zaznavajo veliko mladih staršev. Sama menim, da je mladih družin verjetno res več kot pred desetimi leti, saj so se izboljšali tudi pogoji, ki to mladim dopuščajo, vendar pa se tukaj sprašujem, ali je mladih družin sedaj dejansko bistveno več ali pa zaradi izpostavljenosti mladih staršev na družbenih omrežjih le-te bolj opazimo in zato sklepamo, da je pojav ponovno v porastu. Dejstvo je, da so socialna omrežja sedaj zares postala izjemno priljubljena, zato se na njih deli velik del zasebnega življenja, ki ga v preteklosti ljudje, razen v primeru osebnega poznanstva, niso mogli videti, zaradi česar je takrat morda vladal občutek, da mladih staršev ni toliko. Glede mladih družin

46

je zanimiv tudi pomislek družbe, predvsem starejše populacije, ki pogosto meni, da mladi starši niso dovolj odgovorni za vzgojo otroka, kar je presenetljivo, če vemo, da je večina naših starih staršev otroke imela v podobnih letih.

Je pa pričakovanje materinstva še vedno, čeprav v manjši meri kot nekoč, prisotno v družbi, nekoliko močneje pa je to pričakovanje izraženo v ožjem okolju, predvsem družini. Intervjuvanke dojemajo širšo družbo kot bolj sprejemajočo kot nekoč, ko gre za odločitve za materinstvo oziroma predvsem za odločitev o življenju brez otrok. To pripisujem napredku družbe, ki je bila v zadnjih desetletjih primorana sprejeti marsikatero novost tako na področju odnosov kot tudi družinskih vzorcev. Eden izmed bistvenih delov spreminjanja družinskega življenja v današnjem času je na primer ravno širše družbeno sprejemanje istospolnih družin (Švab, 2001). Se pa kljub temu v manj liberalnem okolju še vedno pojavlja prepričanje, da je biti brez otrok nenavadno, zato so negativni komentarji, usmerjeni na žensko brez otrok, še vedno prisotni. Kot navaja Meyers (2001, v Kiguwa idr., 2009), so ženske, ki se ne odločijo za materinstvo, velikokrat podvržene stigmatizaciji, zaničevanju s strani tistih, ki materinstvo dojemajo kot naravno stanje oziroma vlogo vseh žensk. Velišček (2015) pa razlaga, da ta tema za večino ljudi še vedno predstavlja velik tabu, saj odpira neprijetne pogovore in s tem sproža negativna čustva. Letherby (1994, v Sevón, 2005) meni, da je velikokrat težko biti ženska brez otrok, saj je težko razložiti osebne odločitve, izkušnje in lastno usodo, v podobni situaciji pa se je že znašla tudi intervjuvanka, ki otrok ne želi, in prav zaradi nerazumevanja ljudi svoje odločitve večinoma več sploh ne pojasnjuje. Družba pa od žensk poleg materinstva subtilno zahteva tudi dobre življenjske pogoje, torej dobro redno službo, stanovanje in obsoja tiste, ki tega pred rojstvom otroka ne izpolnjujejo.

Dejstvo je tudi to, da je širša družba sedaj veliko bolj karierno usmerjena in je od izključevanja žensk iz zaposlitvene sfere prišla do tega, da od njih na tem področju zahteva preveč.

Z večjim pritiskom glede teme materinstva so mlade ženske soočene predvsem v domačem okolju, kjer je ljudem samoumevno, da se bodo odločile za otroke, in težko sprejmejo nasprotno. Menim, da to izvira predvsem iz močne želje staršev, da bi se njihova družina povečala in da bi lahko izkusili vlogo starih staršev, zaradi česar nehote izvajajo pritisk. Prav tako se pritisk večinoma izvaja nad ženskami, ki so zdrave in nimajo težav z zanositvijo, zaradi česar ljudje ne razumejo, zakaj otrok ne bi želele ali zakaj jih še nimajo. Je pa pomembno izpostaviti, da je pri nekaterih kljub pričakovanju

47

družina pripravljena sprejeti tudi morebitno odločitev, da ženska otrok ne bo imela, kar omogoča nek varen prostor, kjer bodo sprejete neglede na svoje odločitve.

Varen prostor intervjuvanke najdejo tudi med svojimi prijatelji, ki njihove odločitve sprejemajo in podpirajo, hkrati pa tako kot one tudi sami družino načrtujejo po dokončanju izobraževanja in vzpostavitvi nekih stabilnih življenjskih pogojev. To nakazuje, da je veliko mladih prav tako kot intervjuvanke trenutno usmerjenih v izpolnjevanje lastnih osebnih in kariernih ciljev, družina pa v trenutnem obdobju ni prioriteta. Nekateri trenutno tudi menijo, da je ustvarjanje družine v teh letih prezgodaj in da predvsem zaradi tega, ker ima malokdo stabilne finančne in bivanjske pogoje, preveliko breme pade na primarno družino. Se mi pa podpora in sprejemanje prijateljev mladih žensk zdita dobra, saj je pomembno, da smo predvsem v prijateljskih krogih obkroženi z enakomislečimi ljudmi, ki nas podpirajo in ne stigmatizirajo.

48