Razmišljanje mladih žensk o svoji prihodnosti in načrtovanju materinstva

Pomen izobrazbe je za mlade ženske velik, predvsem je pomemben osebni pomen izobrazbe, prav tako pa se v zadnjih letih veča tudi pomen izobrazbe v družbi. Mlade ženske čutijo, da so tudi pričakovanja staršev glede izobraževanja visoka, torej je nadaljevanje izobraževanja v družini pričakovano. Pri mladih ženskah, ki se odločijo za nadaljevanje terciarnega izobraževanja, pa je prav izobrazba vzrok za odlaganje materinstva, saj se podaljša čas odvisnosti od primarne družine. Pri tistih, ki se za otroke odločijo med študijem, pa je velikega pomena predvsem pomoč države in

26

posluh fakultet, ki izobraževanje mladih staršev olajšajo in omogočijo enake možnosti.

Osebni pomen izobrazbe je pri mlajših ženskah velikega pomena (»[ … ] Ja meni osebno izobrazba pomeni dosti [ … ]«), kar kaže trditev, da bi raje, preden si začnejo ustvarjati lastno družino, želele končati fakulteto in opraviti obveznosti (»[ … ] definitivno bi prej končala faks kot pa si začela ustvarjat družino [ … ]«). Nadaljevanje študija je za nekatere tudi edina smiselna pot po zaključku gimnazije (»[ … ] bla sem vbistvu na gimnaziji, tak da je blo treba it nekaj študirat ne, ker kaj bom zaj druga [ … ]«), za nekatere pa je izobrazba pomembna predvsem zato, ker ti omogoča delo v tvojem želenem poklicu (»[ … ] ker nekak s tem delam na svojem poklicu [ … ]«).

V družbi se veča pomen dosežene izobrazbe, zato je postalo splošno pričakovano, da se izobraževanje po srednji šoli nadaljuje (»[ … ] pač vsi po srednji pričakujejo, da greš študirat [ … ]«), saj je postala izobrazba v družbi prioriteta (»[ … ] Mislim, da je to prioriteta v družbi postalo [ … ]«). Razvidno je, da sicer je v našem svetu izobrazba pomembna (»[ … ] našem svetu je pomembno, da si izobražen [ … ]«), vendar pa je za nekatere še celo večjega pomena neformalna izobrazba (»[ … ] meni se zdi še bolj pomembno kot to, da je družba izobražena, to, da pač maš neformalno izobraževanje [ … ]«). S pomočjo štipendij in vabil k vpisu na univerze, družba spodbuja k izobraževanju (»[ … ] ker pač je dosti štipendij, pa skos se oglašuje, v smislu, univerza v Mariboru vabi k vpisu itd., tak da se mi zdi, da kr spodbujajo [ … ]«), je pa pri odločitvi za nadaljevanje študija zagotovo pomembno upoštevati tudi to, da se izobražuješ za to, kar te veseli (»[ … ] fajn, da si izobražen, pa da delaš, kar te veseli, oziroma da se izobražuješ za to, kar te veseli [ … ]«).

Pričakovanja staršev glede izobrazbe so dandanes velika, saj je nadaljnje izobraževanje dojeto kot neki ''normaleni'' korak, kar pomeni, da od svojih otrok pričakujejo, da nadaljujejo študij (»[ … ] starši so bolj pričakovali, da pač grem dalje na študij, je bil to nek ''normaln'' korak dalje.«). Za intervjuvankine starše bi bilo dejstvo, da pričakovanj glede izobrazbe ne bi izpolnila, hudo, saj bi bili precej razočarani, če se ne bi odločila za študij (»[ … ] pač za moje bi blo pomoje veliko razočaranje če ne bi šla študirat, mislim, saj bi se verjetno sprijaznili, ampak bi blo kr hudo [ … ]«).

Število mladih žensk, vključenih v terciarno izobraževanje, je v primerjavi z nekaj desetletji nazaj sedaj precej večje, kar nakazuje, da je lahko izobrazba vzrok za

27

odlaganje materinstva, intervjuvanka pa le-to dojema celo kot glavni vzrok za odlaganje družine (»[ … ] če pogledaš, kolko ljudi študira zdaj, pa kolko jih je petdeset let nazaj, mislim, da je to glavni vzrok ne [ … ]«).

Izobraževanje mladih staršev podpirajo predvsem fakultete in sami profesorji, ki se prilagajajo potrebam mladih staršev z raznimi ugodnostmi in razumevanjem situacije (»Am, ja na našem faksu mamo kr neke ugodnosti, kar se tega tiče, tut profesorji so razumevajoči, če kaj sporočiš oziroma maš kako prošnjo ne, am, se ful poskušajo prilagodit [ … ]«). Kljub podpori mladim staršem na področju izobraževanja pa je še vedno večja verjetnost, da ima več mladih staršev zaključeno le srednjo šolo in so že v službi (»[ … ] mislim, da ma več tistih, ki so končali srednjo šolo, ker pač so verjetno končali, šli na šiht in pač če maš partnerja, pa da je to to, so pač meli otroke.«).

Kategorija pomen družine prikazuje, da ima za mlade ženske primarna družina velik pomen, vzrok za takšno pojmovanje družine pa večinoma najdemo v povezanosti znotraj družine ali pa želji po boljšem odnosu. Velikega pomena je tudi podpora družine, s pomočjo katere mlade ženske ustvarjajo svoje življenje in načrtujejo prihodnost.

Velik pomen družine se kaže predvsem v prepričanju, da bo družina vedno ostala, zaradi česar je tako pomembna (»[ … ] družina je ful pomembna, ker se mi zdi, da družina ti bo vedno ostala [ … ]«). Družina nam da neke lastnosti, dejstva, ki nas spremljajo celotno življenje, pravzaprav predstavlja začetek našega življenja, zaradi česar intervjuvanki družina pomeni smisel življenja (»Am, meni družina pomeni nek smisel celega življenja, oziroma nek začetek svojega življenja, ki te potem neke lastnosti, neke dejstva spremljajo skozi celo življenje [ … ]«). Prav tako družina predstavlja okolje, kjer smo deležni zaupanja, iskrenosti ter ponuja možnost, da imaš varnost, zavetje in se lahko nanje zaneseš (»Da maš neko osebo s katero se počutiš varno, s katero lahko vse deliš pa da maš neko zaupanje, da nimaš ne vem nekih skrivnosti.«). Eni izmed intervjuvank najpomembnejši člen družine predstavljajo predvsem sorojenci, zaradi česar ji družina precej pomeni (»[ … ] zdaj pa mi pomenijo precej, sploh am, bratci.«)

Vzrok za takšno doživljanje pomena družine je lahko pri vsaki posameznici drugačen. Medtem ko intervjuvanka, ki ima veliko ožjo družino, doživlja večjo povezanost zaradi tega, ker so velika družina (»[ … ] smo nadpovprečno povezani, po

28

moje glih zato, ker nas je tolko [ … ]«), pa se pri drugi posameznici pomembnost družine in večja povezanost s starši kaže ravno v odsotnosti sorojencev (»[ … ] moja družina res ogromno pomenla, že zaradi tega, ker nimam nobenega brata pa sestre, pa sta bla mami pa ati tolk bolj pomembna [ … ]«). Po drugi strani pa pomanjkanje zaupanja in povezanosti v primarni družini za intervjuvanko predstavljata nekaj, česar si za svojo družino ne želi in ne predstavlja pod pojmom družina (»[ … ] nimam nekak tega, kar bi dejansko rada, oziroma kaj majo drugi, pa tut ni nekega zaupanja, ne vem, ni to to, kar bi jaz rekla družina [ … ]«).

Za mlade ženske je pomembna tudi podpora družine, predvsem zaradi dejstva, da od družine prejmeš podporo neglede na to, kaj si storil (»[ … ] pač kjer te vedno podpirajo ne glede na to, kaj si nardil, kaj te čaka [ … ]«). Velikega pomena je za intervjuvanko tudi to, da so jo pri vseh lastnih odločitvah starši vedno podpirali in ji stali ob strani (»[ … ] sta mi vedno stala ob strani, nikol ni blo ne-podpiranja, vedno za vse kar sem se odločla no [ … ]«). Pomoč in podpora staršev sta velikega pomena predvsem pri ustvarjanju lastne družine oziroma kasnejši pomoči pri usklajevanju obveznosti družine in študija, saj je le-to z njihovo pomočjo veliko lažje (»[ … ] se mi zdi, da se da, pa tut starši ful pomagajo pol, vsaj nama no, moji starši precej pomagajo, tak da je pol itak lažje [ … ]«).

Kategorija družina nekoč in danes nakazuje spremembe v ustvarjanju družine, ki so se začele kazati v zadnjih desetletjih. Mlade ženske opažajo spremembe predvsem v tem, da so bili poroka in otroci včasih družbeno pričakovani, kar je sedaj manj pogosto, po drugi strani pa je dandanes vedno bolj pogosto to, da so družinske obveznosti porazdeljene med spoloma. Mlade ženske opažajo še, da se je v zadnjih letih ponovno povečalo število mladih družin, povečala pa se je tudi uporaba socialnih omrežij, na katerih je materinstvo dandanes precej izpostavljeno.

Spremembe v ustvarjanju družine mlade ženske opažajo predvsem v primerjavi s svojimi starši, ki so se za družino odločali drugače, kot se sedaj odločajo mladi, zaradi česar bi lahko rekli, da se je ustvarjanje družine spremenilo (»[ … ] če primerjam kak so se naši starši odločali za družino, da se je to pač ful spremenilo [ … ]«). Največje spremembe je opaziti pri dvigu starostne meje za prvega otroka, (»[ … ] da se posledično dviguje tut ta meja, kdaj maš otroka ne [ … ]«), saj si predvsem mladi, kasneje ustvarjajo družino (»[ … ] ful prestavlo v pozna leta, da si vedno kasneje ustvarjajo ljudje družino [ … ]«). Razlog, da so včasih imeli otroke prej, je morda v tem,

29

ker je bilo manj težav (»[ … ] so se včasih za otroke odločali dost prej ne, kot zdaj ne, to se mi zdi precej vidno… tut lažje je blo včasih ne, že iz tega bivanjskega vidika [ … ]«). Intervjuvanke opažajo tudi, da ima vedno več ljudi manj otrok (»[ … ] vedno več se jih odloča za manj otrok ne [ … ]«),

Družina danes in nekoč se razlikuje tudi po tem, da so bili poroka in otroci včasih družbeno pričakovani, saj je bilo ljudem normalno, da se hitro poročiš in imaš otroke (»[ … ] je blo tut normalno to, da pač ko maš partnerja, se ustališ in maš otroke [ … ]«), zato je bilo to družbeno pričakovanje (»[ … ] Meni se zdi, da je blo včasih to neka amm, neko družbeno pričakovanje [ … ]«).

Ena izmed pomembnih sprememb v družini danes v primerjavi z nekoč je tudi ta, da so družinske obveznosti porazdeljene med spoloma. Včasih je bilo namreč nenapisano pravilo, da so ženske ostajale doma in skrbele za družino (»[ … ] vedno več se poudarja to, da se deli delo med partnerjema, da pač tut moški nardi kaj, pa da pomaga, pa da pač nisi sama za vse [ … ]«). Predvsem so se porazdelila med spoloma gospodinjska opravila, saj vedno več odgovornosti in opravil prevzemajo tudi moški (»[

… ] vedno več se poudarja to, da se deli delo med partnerjema, da pač tut moški nardi kaj, pa da pomaga, pa da pač nisi sama za vse [ … ]«). K temu je pripomogla predvsem drugačna vzgoja fantov, ki sedaj več pomagajo pri opravilih, kar se je izkazalo za zelo dobrodošlo (»[ … ] so tut fantje drugače vzgojeni, da znajo vsaj kaj skuhat pa magari posesat al pa pospravit [ … ] tak da se mi zdi, da je ful boljše no, kot je blo prej [ … ]«).

Zagotovo pa je k porazdelitvi družinskih obveznosti močno pripomoglo tudi dejstvo, da ima sedaj ženska več možnosti udejstvovanja in zaposlovanja, torej ni več samo doma, temveč služi svoj denar (»[ … ]se mi zdi, da ma zdaj pač več možnosti ženska, da je blo pač prej sam to, da rodi otroke, pa da je doma pa da skrbi za družino, se mi zdi, da zdaj ful več ni tak no, da ženske pač itak služijo svoj dnar [ … ]«).

Nekoč so imeli otroke precej mladi, sedaj pa se zdi, da se število mladih družin po dolgih letih spet veča. To bi lahko pripisali pomoči države, ki v želji predvsem pri mladih dvigniti rodnost aktivno spodbuja in podpira mlade starše (»[ … ] nekak tut država bolj to podpira, verjetno, ker pač vidijo, da rodnost pada pa da se ta meja ful viša in bi radi malo spodbudili, pa mogoče to nekak ciljajo na mlajšo populacijo [ … ]«). Kljub vsemu pa je ta pomoč predvsem s finančnega vidika še vedno precej majhna, zaradi česar intervjuvanka iz lastnih izkušenj meni, da bi država lahko bolje poskrbela za mlade starše, ki še študirajo (»[ … ]mislim, da bi lahko blo malo boljše poskrbljeno za mlajše

30

starše oziroma starše, ki študirajo, ker če sta oba študenta, pol ne vem, kak finančno shajata, razen če pomagajo starši.«). Sicer je možno opaziti več mladih mamic (»[ … ] se mi zdi, da se vedno bolj spet vračajo časi, ko je vedno več mladih mamic [ … ]«), predvsem jih mladi zaznavajo na fakultetah, kjer imajo vrstniki tudi več otrok (»[ … ] pač na našem faksu se kr pozna, ker jih ma že kr nekaj otroka, nekatere so tudi že drugič noseče [ … ]«,) ali pa poznajo vrstnike iz srednje šole, ki so po končani poklicni šoli dobili službo in si ustvarili družino (»[ … ] iz srednje šole jih ful poznam, ki že majo otroke, ampak je res, da sem hodla na poklicno in pač se mi zdi, da tam jih dosti ni šlo naprej na faks, pa so mogoče šli kr delat ne, pa meli družino [ … ]«). Mlade družine intervjuvanke doživljajo pozitivno, menijo namreč, da je lepo, če si mlad starš (» [ … ] ker se mi zdi, da mi je to nekak lepše no, pač da si vsaj mlajši [ … ]«), prav tako je dobro, da je več mladih staršev (»[ … ] Meni je to prav lepo videt no, ker se mi zdi, da morš met mlad otroke [ … ]«). Se pa pri ljudeh sedaj pogosteje kot včasih, ko je bilo mlado starševstvo nekaj samoumevnega, pojavljajo dvomi, ali smo mladi dovolj odgovorni, in vprašanje, ali si dovolj zrel za otroka, kar nakazuje, da biti mlad starš v družbi hkrati je in ni sprejeto (»[ … ] ampak se mi zdi, da je tak vprašljivo oziroma, da se ljudje ful sprašujejo, če pač kao si lahko dovolj odgovorn pri teh letih… tak da pač na splošno je pa ni sprejeto to v družbi ne, pač če si mlad starš …«).

Je pa imeti otroka danes in včasih dojeto precej drugače že zaradi pojava socialnih omrežij. Tudi spoznavanje ljudi preko socialnih omrežij je dandanes veliko bolj priljubljeno, lahko bi rekli, da se je spoznavanje partnerjev preselilo kar na razne aplikacije in spletne strani za zmenkarije (»[ … ] dandanes je tut ful teh aplikacij za spoznavanje partnerjev, tinder pa to, tak da mislim, da se ful ljudi prek tega spozna [

… ]«). Na socialnih omrežjih predvsem mladi objavijo vse, kar se dogaja v njihovem življenju, zato je povsem pričakovano, da je tudi materinstvo postalo bolj izpostavljeno zaradi socialnih omrežij (»Ja, se mi zdi, da zdaj za vsako veš, ko zanosi, ker se vse takoj objavi [ … ]«), prav tako pa je zaradi želje po pozornosti tudi pogostejše hvaljenje preko socialnih omrežij, predvsem v povezavi z otrokom in materialnimi stvarmi, ki so mu na voljo (»[ … ] fora instagrama, pa tega, da se ljudje na nek način hvalijo, u jaz mam pa lepega otroka, pa lej kaj vse ma [ … ]«)

Ustvarjanje družine je dandanes velika odgovornost in predstavlja nekaj, česar predvsem mlade ženske ne jemljejo zlahka, zato je tudi toliko bolj premišljeno dejanje.

V zadnjih desetletjih so se močno spremenile prioritete in cilji mladih, med katerimi,

31

verjetno zaradi težav pri osamosvajanju, ustvarjanje družine ni na vrhu seznama.

Mlade ženske ustvarjanje družine doživljajo kot pomemben korak, ki ga narediš ob stabilnih življenjskih pogojih, osrednjega pomena pri tej odločitvi pa je tudi odnos s partnerjem. Marsikatera posameznica ima vsaj približno začrtan časovni načrt glede ustvarjanja družine, nekatere tudi že vedo, koliko otrok želijo, predvsem pa se zavedajo, da bo odločitev za otroka s seboj prinesla tudi določeno mero prilagajanja življenja otroku in nalogo, ki ne bo ravno lahka, namreč vzgojo otroka. Pri ustvarjanju družine velik dejavnik predstavlja tudi odnos do otrok, ki je lahko odločilen pri tem, ali se ženska odloči za otroke ali ne. Pri odločitvi za lastno družino pa so seveda prisotni tudi različni strahovi, predvsem strahovi, povezani z otrokom, in najpogosteje strah glede finančne varnosti in stabilnosti.

Prioritete in cilji mladih so se v zadnjih letih precej spremenile. Razlog je v tem, da je med mladimi postalo aktualno dodatno izobraževanje, iskanje novih tržnih niš, veliko se jih že v študijskih letih odpravi na samostojno podjetniško pot, kar pomeni, da so se mladi pravzaprav začeli bolj posvečati svojim interesom in gradijo svojo kariero (»[ … ] je tut vedno več tega podjetništva med mladimi, pa ful se promovira izobraževanje glede teh stvari, na fakultetah je dosti nekih natečajev pa dogodkov, kjer se mladi nekak učijo samostojne podjetne poti, tak da mislim, da je to kr prišlo v ospredje in, da pač dosti mladih ta leta raje posveti nekemu izgrajevanju kariere [ … ]«). Posledica tega je, da mladi sedaj odlagajo ustvarjanje družine zaradi lastnih interesov ter se v teh letih raje posvetijo drugim stvarem kot ustvarjanju družine, za katero menijo, da moraš biti nanjo res pripravljen (»[ … ] verjetno nekdo hoče najprej videt celi svet predn se nekje ustali ne, pač saj ni samo potovanje ne, so še druge stvari, sam vseeno morš bit pripravljen na družino.«). S tem se nekako podaljšuje tudi obdobje mladosti, ki se je, po doživljanju intervjuvanke, za prejšnje generacije končala veliko prej (»[ … ] se mi zdi, da se ta neka mladost malo podaljšuje, ker prej pri prejšnjih generacijah so vseeno hitreje odrasli [ … ]«). Prav tako je za mlade ženske postalo pomembnejše boljše spoznavanje same sebe in svojih želja ter spoznavanje partnerja (»[… ] se mi zdi, da morš še malo, mislim v takih letih si, da morš še sebe malo spoznat, pa tut če partnerja najdeš, da se malo bolj spoznata [ … ]«). Tudi njihove prioritete so se od časov starih staršev precej spremenile, saj je sedaj veliko mladim ženskam prioriteta kariera (»[ … ] ker bi rada najprej zgradila svojo kariero [ … ]«) ali pa pred družino vsaj pridobitev redne službe (»[ … ] najprej redna služba, pa šele potem vse ostalo.«).

32

Se pa mladi dandanes v veliki meri soočajo s težavami pri osamosvajanju, saj je v teh letih precej težko priti do stanovanja in službe, kar potemtakem oteži tudi možnost ustvarjanja lastne družine (»[ … ] je pa res, da je vseeno težko prit do stanovanja, težko delaš zraven faksa ne in razumem, da ne more zdaj vsak pri 20 al pa 25 met otroka ne [ … ]«).

Prav zaradi takšnih težav mlade ženske izpostavljajo pomembnost ustvarjanja družine ob stabilnih življenjskih pogojih, za katere želijo poskrbeti pred prihodom otroka (»[ … ] da si pač rečeš najprej bom poskrbel za to, da bom mel dobro službo pa stanovanje [ … ]«). Največjega pomena je torej to, da se za otroka odločiš, ko si finančno neodvisen (»[ … ] da pač se bojo odločli za otroka šele takrat, ko bojo res finančno neodvisni [ … ]«) ter zagotovljena finančna stabilnost, ki omogoča, da lahko otroku kupiš določene stvari »[ … ] pač neko finančno stabilnost ne, ja, želim si jo, da ne rabiš vsak mesec pazit na tiste evre pa šparat, da lahko otroku nekaj kupiš ne. Se mi zdi, to precej pomembno [ … ]«).

K odločitvi za otroka v veliki meri pripomore predvsem odnos s partnerjem. Dejstvo, da najdeš nekoga, s katerim se ujameš (»[ … ] najprej to, da si najdeš nekoga, s kom pač, ne boš mel nekih problemov pol [ … ]«) in si prepričan, da želiš storiti ta korak, je izjemnega pomena, zaradi česar bi lahko rekli, da je pravi partner najpomembnejši dejavnik pri ustvarjanju družine (»[ … ]to, da si najdeš nekoga, s katerim si res ziher,

K odločitvi za otroka v veliki meri pripomore predvsem odnos s partnerjem. Dejstvo, da najdeš nekoga, s katerim se ujameš (»[ … ] najprej to, da si najdeš nekoga, s kom pač, ne boš mel nekih problemov pol [ … ]«) in si prepričan, da želiš storiti ta korak, je izjemnega pomena, zaradi česar bi lahko rekli, da je pravi partner najpomembnejši dejavnik pri ustvarjanju družine (»[ … ]to, da si najdeš nekoga, s katerim si res ziher,