Raziskovalni problem

3.1.1 Opredelitev problema in namen raziskovanja

Večina žensk postane mati enkrat v življenju in za večino je to ključno, da postane ''prava'' ženska. To, da bi morala ženska imeti otroke in skrbeti zanje, je postala že kar družbena norma, ki temelji na prepričanju, da je materinstvo za žensko naravno in zaželeno. Materinstvo se tako pojmuje kot prioritetni del ženske identitete, kar torej pomeni, da so vse druge dejavnosti in interesi v njenem življenju drugotnega pomena.

(Zaviršek, 1994, str. 26 ). Z razmahom feminizma v poznih 70. letih prejšnjega stoletja pa so se začele pozitivne spremembe v življenju žensk. Takrat so ženske začele vstopati na trg dela in delež tistih, ki so svoje življenje raje posvetile karieri in izobrazbi, je začel naraščati (Langa, Kiguwa, Mamabolo, 2009). Emancipacija žensk je torej močno pripomogla k spreminjanju razumevanja ženske vloge, pomemben korak do možnosti izbire pa je predstavljal dostop do zanesljive kontracepcije.

Z vstopom žensk na trg dela in predvsem vključevanjem žensk v izobraževalni sistem, ki za žensko pomeni izboljšanje možnosti za doseganje višjih položajev in večjo prepustnost meja na trgu dela, se je materinstvo pri ženskah počasi začelo premikati na kasnejša leta. Premaknilo se je predvsem na čas, ko se je ženska osebnostno razvila, dosegla izobrazbene cilje, stabilno zvezo in postavila karierne temelje (Selinšek, 2004). Kljub vsemu pa je odnos družbe do žensk brez otrok še vedno močno odklonilen. Osebe brez otrok se srečujejo z veliko predsodki in stereotipi, zato marsikdo težko prizna, da si otroka preprosto ne želi, saj se želijo izogniti stigmi (Velišček, 2015).

V empiričnem delu bom raziskovala, kako mlade ženske dojemajo svojo vlogo, tako vlogo ženske kot matere, kako sprejemajo možnost izbire materinstva, ki je ženske v preteklosti v tolikšni meri niso imele, ter možnost razporejanja prioritet. Raziskovala bom tudi, kako načrtujejo svojo prihodnost, ali razmišljajo o materinstvu in odgovornosti, ki jo prinaša, ter kako gledajo na pritisk družbe, ki je v povezavi z materinstvom še vedno prisoten.

20 3.1.2 Cilji

1. Ugotoviti, kako mlade ženske vidijo (ne)svobodno možnost izbire materinstva, ki jim je v trenutnem družbenem kontekstu omogočena.

2. Raziskati, ali mlade ženske v teh letih razmišljajo o svoji prihodnosti in ali materinstvo že sedaj načrtujejo.

3. Ugotoviti, kako mlade ženske sprejemajo in dojemajo pritisk širše družbe, ki se še vedno pojavlja v zvezi z materinstvom.

4. Raziskati, kako ožja socialna mreža žensk, kot so družina, prijatelji in šola, sprejema odločitev za materinstvo ali odločitev, da otrok ne bodo imele.

3.1.3 Raziskovalna vprašanja

1. Kako mlade ženske dojemajo svobodno možnost odločitve glede materinstva?

2. Kako mlade ženske sedaj razmišljajo o svoji prihodnosti, predvsem načrtovanju materinstva?

3. Kako mlade ženske dojemajo in sprejemajo pritisk družbe glede materinstva?

4. Kakšne izkušnje imajo ženske s sprejemanjem (ne)materinstva v ožji socialni mreži, npr. družini, prijateljih, šoli itd.?

3.1.4 Raziskovalna metodologija

Za raziskovanje sem izbrala kvalitativno, neeksperimentalno raziskavo.

Vzorec

Vzorčenje je bilo priložnostno in namensko. V raziskavo so bile vključene 4 ženske, ki so ustrezale dvema kriterijema, in sicer starost med 21 in 27 let ter odsotnost oz.

prisotnost želje po materinstvu oz. materinstva. V vzorec sem tako vključila mlado žensko, ki že ima otroka, mlado žensko, ki si otrok sploh ne želi, in dve mladi ženski, ki še ali ne vesta, kakšna bo njuna prihodnost glede materinstva, oziroma še nič ne

21

načrtujeta ali pa imata zastavljene cilje, prioritete in materinstvo načrtujeta za določeno obdobje svojega življenja. Vse sodelujoče, zajete v raziskavo, so študentke.

Osebe za intervjuje sem iskala po metodi snežne kepe med svojimi znanci, dve intervjuvanki pa osebno tudi bolje poznam. Intervjuje sem kljub poznanstvu poskusila izvesti čim bolj objektivno, tako da sem se osredotočila na okvirne smernice vprašanj, ki so bile za vse intervjuvanke enake, kar mi je pomagalo, da sem intervjuje izvedla brez večjih razlikovanj.

Zaradi varovanja podatkov sem intervjuvankam spremenila imena. Kratka predstavitev intervjuvank:

Lina je 23 let stara študentka dodiplomskega programa Pedagoške fakultete in mamica nekajmesečne punčke. Kljub materinski vlogi študira redno in namerava izobraževanje nadaljevati tudi na podiplomski stopnji.

Lejla je stara 24 let in trenutno študentka dodiplomskega študija Fakultete za turizem.

Sama družine oziroma otrok ne želi, saj se želi posvetiti svoji karieri in slediti svojim zastavljenim ciljem.

Anita, stara 22 let, zaključuje dodiplomski študij Fakultete za strojništvo. Otrok si v prihodnosti želi, vendar si časovnega načrta še ni ustvarila, saj ji sedaj prioriteto predstavlja končanje študija in iskanje službe.

Nina je stara 26 let in zaključuje podiplomski študij na Fakulteti za družbene vede.

Glede ustvarjanja družine ima začrtan okvirni načrt, in sicer želi otroke nekje v naslednjih treh letih.

Potek zbiranja podatkov

Uporabila sem delno strukturiran intervju. Zaradi situacije s korona virusom, ki ni dovoljevala osebnih stikov, sem intervjuje opravila preko Zoom klicev, kjer smo se pogovarjale preko kamere. Varnost sem zagotovila tako, da sva se z vsako posameznico slišali takrat, ko sva bili obe doma sami oziroma sva imeli na voljo prostor, kamor sva se lahko umaknili in intervju opravili brez motenj. Prav tako sem vsaki posameznici na začetku intervjuja pojasnila, da bo njena identiteta ostala anonimna, posnetek pogovora pa se bo izbrisal. Intervjuje sem torej z dovoljenjem intervjuvank snemala in jih nato dobesedno pretipkala.

22

Prvi intervju sem opravila 20. 5. 2020 z Lejlo, najin pogovor je trajal 28:18 minut. Nato sem 25. 5. 2020 z Nino opravila intervju, ki je trajal 36:43 minut ter nekaj dni kasneje, 30. 5. 2020, še z Anito, intervju je trajal 30:00 minut. Zadnji pogovor sem opravila 3. 6.

2020 z Lino, trajal je 29:09 minut.

Obdelava podatkov

Vse intervjuje sem ob poslušanju glasovnih posnetkov dobesedno pretipkala.

Glasovne posnetke sem nato izbrisala

Intervjuje sem nato večkrat ponovno prebrala in podčrtala izjave intervjuvank, ki so bile za moje področje relevantne. Te izjave sem nato odprto kodirala, določila kode prvega in drugega reda ter definirala kategorije.

23