Primer intervjuja - MATERINSTVO KOT SVOBODNA IZBIRA SODOBNE ŽENSKE

6. PRILOGE

6.1 Primer intervjuja

Najprej še enkrat hvala, da si se odzvala moji prošnji za sodelovanje na intervjuju, bi pa še enkrat poudarila, da bo vse anonimno, torej podatki bodo spremenjeni, posnetek pa bo izbrisan po prepisu intervjuja. Če boš imela kak zadržek ali vprašanje, pa me opozori. Zdaj pa najboljše, da kar začneva.

Prosim, da se najprej na kratko predstaviš oziroma poveš neke osnovne informacije o sebi.

Sem Lejla, stara sem 24 let, trenutno pa sem študentka dodiplomskega študija Fakultete za turizem. Po koncu stopnje pa želim nadaljevati svoj študij še na podiplomski stopnji.

Prav zdaj pa mi najprej prosim povej, kaj tebi pomeni družina.

Da maš neko osebo, s katero se počutiš varno, s katero lahko vse deliš pa da maš neko zaupanje, da nimaš ne vem nekih skrivnosti, pa da pač se lahko zaneseš…

Aha, kako pa gledaš na svojo lastno družino?

Hm, ja, kak naj to sploh rečem, pač saj že sama veš, da nimam nekak tega, kar bi dejansko rada, oziroma kaj majo drugi, pa tut ni nekega zaupanja, ne vem, ni to to, kar bi jaz rekla družina … za sebe bi si kasneje nekak želela drugače no…

Aha, torej si nekako za svojo družino zamišljaš drugačno pot?

Mislim ja, pač kar se tiče partnerja pač ja, za otroke pa jih bolj ne bi mela kot mela…

Aha, prav. Zdaj pa me najprej zanima, kakšna se tebi zdi možnost izbire pri ustvarjanju družine. Na katerih področjih vidiš to možnost?

Ja, pač nekak se dandanes lahko vsak sam odloči, če si sploh želi ustvarit družino, ne, čeprav se mi zdi, da je še vedno ful tega, da če ženska noče otroka, da jo gledajo kot da je čudna, pa komentirajo pa tak..tak, da mogoče, lahko si zbereš, ampak še vseeno so neki predsodki…

Aha, pa si mogoče sama kdaj to doživela?

Ja, dejansko ja, da kao sem čudna, ker nočem met otrok, pa to…

Aha, tako da v bistvu to ljudem sama tudi poveš?

Ja, pač ko pridem v nek pogovor s kom, povem, nekak ne skrivam tega…

Aha, prav. Na katerih področjih pa še mogoče vidiš to možnost izbire družine?

Ja dandanes je tut ful teh aplikacij za spoznavanje partnerjev, tinder pa to, tak da mislim, da se ful ljudi prek tega spoznaš, pa da najdejo nekoga, ki jim ustreza, tak da je tut več tega iskanja nekega najboljšega partnerja, pač se mi zdi, da mladi zdaj več

časa porabijo s tem, da iščejo pravega partnerja, kot pa včasih, ko so bli dokaj hitro v zvezah pa v njih tut dolgoročno ostali… se mi pa zdi, da so s tem vseeno odnosi manj pristni kot so bli ne, pač glih zarad tega, ker je tolko možnosti..

Mhm, velik vpliv ima to, da veš, da če ti nekaj ne bo okej, da greš dalje pa iščeš drugega potencialnega partnerja ,ne, ful več mamo opcij zdaj ja…

Ja, definitivno ja…

Zdaj, glede na to, da tudi ti še študiraš in še nameravaš dalje študirat, se ti zdi, da je izobrazba v današnji družbi pomembna?

Meni se zdi ful pomembno, da je družba izobražena, ampak meni se zdi še bolj pomembno kot to, da je družba izobražena to, da pač maš neformalno izobraževanje, da sam nekaj delaš, ker tut če maš diplomo, ne morš pričakovat samo, aha tukaj mate službo po diplomi ne… je pomembno, da tut sam sebe izobražuješ, da pač hodiš na neke dogodke in raziskuješ kaj te zanima…

Aha, razumem, ja, ampak kaj pa formalna izobrazba, se ti zdi, da je to v naši družbi zdaj pričakovano oziroma nekako samoumevno?

Ja men se zdi, da ful ja, ker pač je dosti štipendij, pa skos se oglašuje, v smislu, univerza v Mariboru vabi k vpisu itd, tak da se mi zdi, da kr spodbujajo in recimo, da tut mlade družine majo subvencije, tak da pač je kr pričakovano no… sicer pa Slovenija je nasploh ful izobražena država, jaz pač ko dosti potujem, so pač druge države ful manj izobražene ne, sploh recimo kaka Indonezija, tam še osnovne šole vsi nimajo, tak da tam je izobrazba pač manjšega pomena kot recimo pri nas ne…

Aha, ja, se torej vidi ta razlika, precejšnja… kaj pa tebi, je izobrazba pomembna?

Ja, pač meni je izobrazba pomembna, ampak se vseeno zavedam, da če ne bom sama nekaj delala še poleg, pač ja, saj ti da faks neko perspektivo pa izobrazbo, ampak moraš ti sam to dograjevat pa ne smeš pustit, da je zdaj faks vse kar maš in je nek vrhunec… ker morš tut sam na sebi delat, ker se tak največ naučiš.. sicer je faks neka podlaga ampak pač, da pol gradiš na tem…

Mhm, razumem. Zdaj pa če se vrneva še malo k družinski tematiki, glede na to, da si študentka, pa sicer si rekla, da si načeloma ne želiš otrok, ampak si vseeno kdaj razmišljala o tem, kako bi pa želela mogoče kreirati svojo družino oziroma kdaj?

Dejansko ne, pač sicer sem prvo razmišljala tak, da če bi že mela, potem bi mela komaj po tridesetem oziroma celo petintridesetem, prej ziher ne, ker bi rada najprej zgradila svojo kariero, potem pa mogoče, ampak zdaj vedno bolj to prestavljam višje, oziroma se nagibam k temu, da res ne bi mela… v teh letih pa recimo sploh ne bi mela, ker recimo vidim po mami, ki meje mela v takih letih kot sem zdaj jaz in se mi zdi, da ni pol nič na sebi nardila in pač nočem, da me to ovira pri karieri…

Torej se ti zdi, da bi te otrok dejansko oviral?

Ja, ker morš nekak službo dat na stran al pa pustit…pač ful vidim, ko spremljam za marketing neke te skupine mamic, kak vse pišejo kak nimajo časa za sebe, pa kak otrok dela to pa ono in me je malo odvrnilo vse skupaj, ker si ne znam predstavljat, da bi to motlo moj proces…

Aha, okej, zanimivo… Zdaj vem, da pač si že od malega oziroma kar se poznava pa kar sva se pogovarjali, govorila, da ti pač ne želiš otrok, sicer jih imaš rada, ampak da nočeš imeti svojih… pa si kdaj razmišljala, zakaj si jih ne želiš, razen tega, da imaš občutek, da bi te pri karieri oviralo?

Ja pomoje vseeno zaradi kariere, ampak zdaj ko tak gledam mogoče tut zaradi družine, pač stanja kakega mamo mi doma, mogoče me je to odvrnilo… pa tut glede partnerja, si nekak ne znam predstavljat, da bi z nekom bla tak dolgo skup, da maš otroka pa si pač pol do konca skupaj… pa tut če maš otroka se mi zdi, da te pol skos nekaj povezuje z nekom… ker dostikrat pač vidiš glih to, kak majo eni probleme, ker maš skupaj otroka, pa si recimo narazen, pol pa so sami problemi… pač če z nekom končaš, men se to ne da pol več… ampak v največji meri pa je res kariera razlog…

Aha, torej nekako imaš res ta občutek, da te bo otrok oviral… kaj pa pravzaprav želiš ustvari v svoji karieri?

Ja pač nekak sem zdaj ravno v procesu ponovnega postavljanja ciljev, s pomočjo enega mentorja, pa da se spet malo vrnem na neko pot, ker so se mi določene stvari zdaj med korono podrle oziroma spremenile in nekak iščem spet svoj cilj… ampak najbolj bi pa rada ustvarla svoje podjetje glede nepremičnin, pa da bi bla pri tem ful dobra, največji cilj pa mi je, da bi bla do 38 leta milijonarka, to pa sem si že zdavnaj zadala (smeh).

Tako da v bistvu v te tvoje plane res potem nekako ne paše otrok, oziroma si ne bi znala predstavljati, da se pojavi v tem času…

Ne, pač res ne, ne znam si tega predstavljat, pač sploh ni opcije (smeh)

Kaj pa so mogoče tvoji upi za prihodnost, mogoče ne v smislu družine, ampak pač partnerja bolj?

Ja nekak, da bi mela osebo, ki ji lahko zaupam pa se na njo zanesem, pa ki gradi tut nekaj svojega, da pač mama vsak svoje obveznosti in neke dosežke in da pač lahko z njim delam kake projekte skupne, da se motivirama in nekak skupaj rastema… pa da se pač dovolj dobro spoznaš s partnerjem, ker dostikrat vidim, da ljudje preveč hitijo v zvezi, da pač se niti prav ne poznajo, pa majo kr otroka, pol so pa naenkrat problemi…

Aha, torej si mogoče tudi skeptična zaradi vseh teh propadlih zvez, ki so dandanes pogoste?

Ja, pač mislim itak, da malo vpliva na tebe, ko vidiš, kak majo vsi kao neko perfect razmerje, potem pa zveš, da se zunaj varajo, pač vidiš pol kolko je neke neiskrenosti pa tega pa je težko zaupat ljudem ne… ampak pač se vseeno trudim, da dam ljudem možnost, pa da pač vseeno zaupam in se predam…

Kaj pa bi naredila, če bi recimo pač ostala pri tej odločitvi, da ne želiš otroka, partner pa bi si ga želel?

Hmm, to je zdaj tak težko no, pač ne vem iskreno, mislim, da je mene težko prepričat drugače, ko si nekaj zadam, tak da mislim, da bi znal bit to kr problem, ampak pomoje bi me težko prepričal v nasprotno no… ali pač, saj ne vem… samo pač odvisno od tega, kak odnos bi mela, pa kak bi moja kariera bla pa to no, vseeno pac so moji cilji na prvem mestu.

Mhm, razumem, ja… kaj pa glede materinstva, kakšna se ti zdijo pričakovanja družbe?

Ja meni se zdi, da je ful to pričakovano, da pač si skos z otrokom, da nekak, predvsem ženska, ma skos čas za njega, pa da skrbi za njega, da mu morš vse dat… ampak okej, to se mi zdi, da pač se zdaj s temi influencerji po eni strani izboljšuje, ker dosti teh mamic poudarja, da si moraš vseeno vzet čas za sebe, pa delat na sebi itd, ampak itak, da je težko, pa da ni več nikoli isto ne, kot če si sam… pa tut vedno več se poudarja to, da se deli delo med partnerjema, da pač tut moški nardi kaj, pa da pomaga, pa da pač nisi sama za vse, ker ne morš pričakovat, da bo mama cel dan doma, pa pazla pa skrbela za otroke…

Mhm, torej se ti zdi, da so se mogoče ta pričakovanja družbe spremenila glede materinstva oziroma materinske vloge?

Ja, glih zaradi tega, ker se vedno več to poudarja, pač na socialnih omrežjih pa to, da ženske ne želijo otrok, al pa da pač se ženska posveti karieri pa dela na sebi, ni več samoumevno to, da pač je ženska doma pa skrbi za družino v takem smislu kot včasih… ampak starejši generaciji, ko ma nekaj vcepljeno v glavo je težko spremenit razmišljanje, recimo moja babica, pač ona je težko razumela to, da jaz ne želim otrok, njej je pač logično, da maš že zdaj otroka in si poročen in je to to… pa saj tut moja dva, pač sicer se nismo nikol tak ful menli o tem, ampak ko sem omenla, da ne bi mela otroka, sta bla najprej, ja pa saj to se bo še spremenilo, saj pol boš ziher mela itd…, tak da pač ugotavljata, da je vseeno pri meni kariera na prvem mestu. Mislim, saj ne rečem, če maš ob sebi pravo osebo se tut to vse verjetno da hendlat, ampak je pač potrebno ful več odrekanja, ki ga jaz recimo zdaj nisem pripravljena sprejet ne…tak da mi je všeč, da se danes več širi to neko sporočilo al pa sprejemanje, da je okej, če nimaš otroka in se posvetiš še čemu drugemu…

Si torej občutla sama kdaj ta pritisk, da moraš biti mama, mogoče s strani svoje družine?

Ja, pač predvsem od babice al pa tut od staršev, ko sem mela še prejšnjega fanta, pa so kdaj komentirali, ja kak bi blo fajn, da bi jaz že bla babica, al pa prababica ne… al pa ko greš na kaka družinska kosila, ja kdaj bota pa vidva mela otroke pa tak ne… tak da ja, je na nek način nek pritisk, ampak ga moreš znat na pravi način hendlat, pač meni se več s tem ne da ukvarjat in sploh nekak več ne reagiram, pač ne pokažem,

da me to zmoti, čeprav včasih sem, zdaj pa samo rečem, da je pač to moja odločitev in je to to ne…

Ne pojasnjuješ več tega toliko torej..

Ne, pač razen, če bi me kdo kaj več o tem spraševal, pač pojasnim, da je meni kariera na prvem mestu in da sem se pač tak odločla… v kaj več se pa ne spuščam potem več…

Rekla si, da se nisi pripravljena odreči nekim stvarem, se ti zdi, da se recimo vedno več mladih ni pripravljenih odreči tej neki svobodi, pa se mogoče raje posvetijo nekemu samouresničevanju, kot pa da bi imeli mladi otroka?

Ja, pomoje ja, ker je tut vedno več tega podjetništva med mladimi, pa ful se promovira izobraževanje glede teh stvari, na fakultetah je dosti nekih natečajev pa dogodkov, kjer se mladi nekak učijo samostojne podjetne poti, tak da mislim, da je to kr prišlo v ospredje in da pač dosti mladih ta leta raje posveti nekemu izgrajevanju kariere, pa mogoče ustvarjanja nekih svojih stvari, s katerimi služijo in niti ni časa za otroke… pa tut mladi se vedno več zabavajo, pa hodijo ven, pa to in se mi zdi, da se ta neka mladost malo podaljšuje, ker prej pri prejšnjih generacijah so vseeno hitreje odrasli, mislim pač hitreje so vstopli v to neko odraslo življenje z družino kot pa mi zdaj, ko nekak se ne ustalimo do poznih dvajsetih…

Ja, to se pa strinjam, ja, se ta mladost kar podaljšuje zdaj… prav, zdaj prej sva že nekaj o družini govorili, zdaj pa me še zanima, kako pa mogoče prijatelji oziroma tvoje širše socialno okolje gleda na materinstvo?

Zdaj kar se mene tiče, pač tisti, ki me ful poznate tak vete, kak je moja odločitev pa me niste nikol nekaj gnjavli… zaj kar se tiče pa nekih njihovih mnenj nasplošno, pa recimo z eno kolegico sma se menle, pa si tut ona ne zna predstavljat, da bi mela otroke, še fanta trenutno ne (smeh), za ostale pa ne vem, vse majo načeloma ful rade otroke, ampak bi recimo mele komaj potem, ko si nekaj ustvarijo recimo, ne še zdaj… razen ene, ki si pa recimo ful želi, da bi že zdaj mela…

Pa se recimo o tem dosti pogovarjate s prijatelji, na splošno o materinstvu?

Pa tak, zdaj slučajno smo se včeraj s kolegicami menle o tem, in recimo pač nam ostalim se zdi mogoče malo čudno al pa smešno, da bi tista kolegica že zdaj htela met otroka, pač zarad določenih okoliščin, predvsem mogoče zaradi tega, ker nima neke finančne stabilnosti zdaj in bi veliko padlo tudi na njeno družino in se nam mogoče zdi malo prehitro, čeprav ne bi je pa obsojale če bi mela, pač bi ble vse ful vesele, pa bi jo vseeno podpirale kolko bi lahko..

Torej se tebi zdi mogoče otroka imeti v teh letih še prehitro, ali kako gledaš na recimo mlado starševstvo?

Ja, meni se zdi malo prehitro, kr ne vem, se mi zdi, da morš še malo, mislim v takih letih si, da morš še sebe malo spoznat, pa tut če partnerja najdeš, da se malo bolj

spoznata pa da vidiš, če je to to, da ni pač vse tak na hitro… tak da ja, pač jaz osebno ne bi mogla zdaj res ne…

Mhm, razumem, ja, se še nekako iščeš mogoče v teh letih… zdaj mislim, da se bližava koncu, se ti zdi mogoče še pri tej temi kaj pomembno povedati, pa te jaz nisem vprašala?

Ja, recimo pač zdi se mi, da moji starši al pa stari starši, so meli nek tak pritisk doma, ker so itak čist drugi časi bli, da nekak niso meli dovolj časa, da sami sebe spoznajo, ampak so nardili tak kot so pač vsi ostali pred njimi nardili ne, ker je pač tak blo prav…

in je blo tut normalno to, da pač ko maš partnerja, se ustališ in maš otroke.. ni blo tega, da zdaj potuješ pa raziskuješ pa mogoče na sebi delaš ne… in ja mogoče bi se njihovo življenje čisto drugače odvilo, če takrat ne bi meli otroka, ampak bi odkrili sebe, pa neke svoje cilje mogoče… ampak je pa res, da tut včasih niso meli tolko neke dostopne kontracepcije, pa tut ni blo to tak sprejeto kot zdaj, ker je blo bolj normalno, da maš pač več otrok ne, tak da je pač zdaj tut to velik faktor, ker je to tak razširjeno, pa se lahko res zavestno odločiš, kdaj boš mel otroka…pa res je dandanes tolko nekih različnih možnosti zaščite, da pač lahko vsak najde nekaj kar mu ustreza in tak prepreči to, da bi se mu zgodilo, da ponesreči zanosi… tak da se posledično dviguje tut ta meja, kdaj maš otroka ne, pač da ma večina ljudi otroke okrog tridesetega leta, kar prej ni blo tak ne..

Ja, je verjetno kontracepcija precejšen razlog za višanje te starostne meje tudi ne… nekaj me še zanima, se ti zdi, da lahko v današnjem času ženska nekako balansira kariero in družino?

Ja, se mi zdi, da pač sicer če maš neko podporo lahko ja.. ampak se mi pa tut zdi, da mogoče ravno zato več žensk nima otrok al pa jih ma tolko kasneje, ker pač prej je bil moški tisti, ki je delala pa službo, zdaj pa mamo tut ženske nekaj svojega, pa kariero pa to in pač mogoče potem otrok pride za vsem tem.. pač ker v prejšnjih letih pa je bla pač ženska doma pa je skrbela za družino in itak je blo bolj nekak logično, da si mel hitro otroka, če pa je bla ženska doma… tak da zaj več ni tak samoumevno to ne, odkar so ženske postale nekak enakopravne moškim… pa tut prej je blo recimo čudno,

In document MATERINSTVO KOT SVOBODNA IZBIRA SODOBNE ŽENSKE (Strani 63-70)